Moj narod je epidemija,
živeča, dihajoča kuga.

Nimamo nicesar, a nabiramo se vec nica,
in se bahamo o nicemnosti kot da nekaj pomeni,
ko je še to, kar nosimo, manj kot nic,
ko naše stvari pripadajo, a ne nam.

From time to time my eyes
seem to wander,
closer to you as the nights grow colder,
still the darkness falls down
and there is no sound,
just silent spiders
marching down.

Over and over till the early
set of sun,
I lean on your shoulder and
wait for re-run,
still there is no reply
in the distand early dawn,
still the spiders are marching
always marching down.

Morda so najine misli prehitele sončni zahod
spustile življenje v pesek, ki ga jemlje val...
posrkale kapljice soli in nastal je čudovit kristal.

Povej, če se povzpnem do roba neba...
če sanje svoje zavijem v oblak meglen
in se ustavim tam kjer se korak konča
me boš videl, boš prišel do mene tja?

Lahko noč prijatelj moj,
naj bo počitek in ne slovo,
ko okno bom odprla,
v tvoj obraz se bom zazrla,
še vedno misel topla, nežna

Počivaj moja dušica,
počivaj moje ljubo dete.
Odtrgam zate cvet.
In izpulim s krila si pero
ga med cvetje, na gomilo položim,

Utrgal se je politični znak.
Bil si bel revolucije junak,
krvni cvet delavskega razreda...
naklonjenost bogov si je štel vsak.
*
Resnica je, da si del obreda.
Simbol slovenstva, narodna čreda

Pokličeš
- Kako si

Obriši si solze nebo...
Se žalost zrcali z gladine ribnika,
v katerem si luna umiva obraz,
in zvezde, so si srebrnile kodre.
Nasmeh se je mlečno razlil čez nebo,