Ah, Lea Anima,
zakaj prekinila si z mano stike?
In to popolnoma,
brez vsakršne razlage.

Kar prihaja mi iz uma
se v srcu okrepi,
če je le v moji moči
vse to vest še prevetri.

Tako prihajajo iz glave
dol do srca angeli,
a na meni je da čutim,
kakšen angel me krepi.

Sončni žarki so prodrli skozi temne oblake
in posijali v moje življenje.
Za hip, za trenutek je bilo lepo živeti.
Minilo je leto, prišlo je drugo leto.
Odšlo je sonce, prišli so oblaki.

Ni težko biti kurba
v tem klavstrofobičnem mestu.
Njegove poti sem prehodila že
najmanj dvaindvajest tisočkrat-
vsakič z drugimi ustnicami
in drugim moralno razparanim srcem.
Njegove visoke temne stene
na glas šepetajo vse boleče skrivnosti.

Vsako jutro, vsak dan, pet let,
imela sva svoj obred.

Pred službo sva se vedno
v istem lokalčku dobila,
da sva skupaj jutranjo kavico spila
in drug drugega z dogodki preteklega dne seznanila.

Boleče telo
histerija
in občutek nezavesti
nemočna
le čakam kaj bo
rušijo se zidovi

Veseli dan mrtvih,
polagam ogenj njih,
ki so imeli nesrečo
in so prej odšli. 

Ko si blizu
skozi note
in misli
in sanje
in si želim
da bi lahko še kdaj
samo malo in nežno
vozlala svoje roke s tvojimi

Nisem kriva
za prežgane roke
ki so se oklepale
mojega telesa
Nisem kriva
da gorim
zate
!

Agrume tlečih izlivov lepote arijske,
Nova era rdečih ordalov noči
Pozno opazi ljubezni Polne obraze
trpečih Vidcev lastne absence,
dokler Treh epov prestane elizijske sence
Holokavsta idiotov trume lebdijo.