Marjan ševje vkuple raj,
dado bilbi dnarna zaj.
kermu zadnjič nipri šló.
ado bile nožvgla vó.

Marjan skuple raja gré,
nož zaboden medla sé.
Izpod noža teče kri,
Marjan tuli inkri či.

lép si, sin mój
mavsi siscer krvav papome čkan
stebe visi dóvga popkovina
kojo preréžem, migréna bruhanje
glédam tvojo placénto namizi
in mrtvo mater zraven njé

tóžil bóm durex, nebódigatréba!
z zasluženim sibóm kupil jadrnico.

Natlé hsile žala, vsalépa, zelena,
léša otebe bi lanino bena.
Na spróti dru žina jetvoja bila,
semtiho joglédal, kakótre peta.
Zjezikom semusne počasi o bliznil,
v mislih v sóčnost semnjéno ugriznil.
Ne sréčno semnate stópil zno gó,
nevina , rozina, i stebene bó.
(pore snični zgódbi)

v riti imam žlico.
znjóbi jédel pico,
aje preglo boko...
po sód, pri jatelj roko
inmi joi zdri!
1
2
in...
3!

brinovčk smspiu,
ševečsm gapo liu,
čeblona tlehga man,
biubi bólpi jan.

(madžarska alegórična zbadljivka)

dva madžara gresta mimo krste
s komólci se pririneta skóz vrste
ko končno prideta do njé
skóči Tépeš ven in pokaže jim zobé.

"Ej Tépeš, néki sipo zabu!
Ves gnar, kisi gaužiu lenna grabu!
Aga nebóš ssabo vzél v grop?"
Tépeš skóči iz truge hop.

Ponu idli somi déte,
da nanjna lépil bita péte.
Kernisem člóuk k psepre piral,
sempač déte tapi ciral.

Bi lóje pridno, nijo kalo,
vsedo konca, déte zalo,
Kosem tapi ciral usta,
pami mulec limpo hrusta.

PISKA, TULI INKRI ČI,
IZU ŠÉSNAM TEČE KRI,
STISNI GAZA VRATČIS MALO,
DABÓ DÉTE PRÉJZA SPALO!

Ži vélne kóčje enpa stir,
že léuje métu hiši mir.
Za klauje ženo ino troke
insi vrgel gana róke.
Tiča namreč, enga skobca,
znjimje šeulo vithu dobca.

Ne bóveč glasno zlobe zganjal,
pa stirbóv hiši mirno sanjal.

Želim.
Trnjevo želim.
Zimsko bela,
ledeno orošena,
mrzlo pričakujoča...
Želim