TOPLJINA NJE BESEDE
MI SRCE RAZTAPLJA.

MATI

Dovoljuješ,
da sem zaskorjena
v jedru tvojega srca.

Pod hrapavim plaščem
trudno kapljam
kakor v peščeni uri
sem ter tja.

Mrzel veter,
padanje kapelj, ki so ledene
kot še nikoli prej.

Sama sredi mesta
s pogledom iščem tebe,
čeprav vem, da si nekje z njo.

Prah na tipkovnici,
koš poln smeti,
postelja razmetana kot še nikoli.
Umazani kupi oblek na tleh
in jaz.

Sedim na stolu zavita v odejo.
Strmim v ekran in čakam,
da se pojavi sporočilo.
Kakršnokoli.

(Mesec, ki mi je vzel tisto kar sem takrat najbolj potrebovala.)

Moj avgust gradijo dnevi napolnjeni s solzami
in bolečino.
Bila sem prepričana, da se je moje življenje končalo.
Prepričana, da je izgubilo pomen.

Vidim te v sanjah.
Vidim te kako se mi smejiš kot si se mi včasih.
Slišim te kako poješ Satisfaction od Rolling Stonesov.
Čutim te, ko ležiš ob meni kot si tisto junijsko noč lani.

A, ko se zbudim je tukaj le še
meglen spomin tebe.

V mojih očeh
so zasidrani spomini, ki ugašajo.
Plamen počasi ugaša,
sprašujem se, če se bo sploh še kdaj vrnil.

Trenutki sreče bledijo.
Oči postajajo utrujene, site tega življenja.
Zakaj jih ne morem preprosto zapreti
in pozabiti na svet?

Življenje teče mimo
jaz pa še kar čakam.

Sem kot ptica, ujeta v
stekleni kletki.
Vidim svet,
a ga ne občutim.

Stare, hladne ulice
sprehajajoče se mrtve sence,
ki naj bi bili ljudje.

Sonce ne žari več,
je le še krogla polna pepela
tako kot moje življenje.

Spet zbrale
so se modre glave
in v parlamentu
dolgo v noč sejale...

Se slinijo prav vsi
po vrsti
da lepijo se jim
že prsti...