Ja doma nemam, zemlja mi ne znači ništa.
Djece nemam da za njih ostajem,
tek žene koje moju tugu svojoj pribroje
i očima suznim propast moju prate.

Što znače mi baka i mati,
brat i prijatelji svi - braća, sestre?
Mogu bez mene, znam. Jači su.

Uležem se k tebi,
rad čutim tvojo kožo ob sebi.
Zaspiva objeta,
od ljubezni zadeta.

nekoc sva si delila isto nebo...iste sanje...nekoc le moje je blo tvoje telo...

nekoc si me ljubila..nekoc si me zelela...a zdaj nasa rozica...je ovenela...usoda ji je sonce vzela...ostala je le tale rima..ki se kot majhna kapljica..zgublja u morju solza

Ne morem verjeti
da toliko ljudi
ne najde besede,
ki dvoje živi.

Odvija se hitro
prehitro vse
odnosi ohlapni
ne združijo se.

Samotna meditacija v temi
mi le še ostane po preteklih momentih.
Kot kamen sem, ki obmiruje po plazu.
Seznam nasprotji mi pleše pred očmi;
trdno zaupanje v pravo odločitev,
ki pest mu kaže ponovna zmota.

Sanjajmo zdaj raztresene sanje žita spomladi.

Risal je stolpe, videl drevesa.
Himere so pele pesmi spremembe.
Tiho, eden za drugim so padali z minaretov.

Zbudila se boš z mačkom stopljena v rozeti,
v družbi občudovanih zveri preteklih obdobij. 

Mehki mraz boža ostanke
mahovnatih tal,
ki sva jih utrgala včeraj

na horizontu se svita
žametna luč

2029
Paralelne sence izgubljenih duš
se prepletajo med ulicami,
ki niso več naseljene...vse se je
izgubilo ob spominjanju.

Prečkaj polje počasi ranjeni otrok.

Tvoje noge so raztrgale steklo,
ko je obleka drsela ob steni in zrcala
so vlekla črte po zmrznjeni zemlji.

Enoh, sin  Adama in Eve
posrednik nebeških sporočil
je svojim bratom , sestram
vlival božja čustva
spreminjal je poglede
zemeljskega vzdušja.