Zaživela mi je duša
s tistimi občutki bistva,
ki sem ga nekoč spoznal
gledajoč iz vrha gore
rajsko bogastvo jutranje zore.

Enako zdaj se mi godi
zrem v sinjino teh oči,
se duša širi mi v neznane
za mene nove razsežnosti.

Danes mi je.., tako..,
danes mi sploh ni, da
bi na karkoli mislil,
gledam nemo samo...

Gledam nemo samo,
ko počasi pada,
počasi pada tako,
počasi, kot bi rada..,

Priplazila si se,
zalezla v vse pore biti,
trgaš me iz spletanja misli.

Zakričim, a me preglasiš!

ljubiti prepovedano
poganjati voz brez netenja
hrepeneti po
utrganih koščkih spominov
zavrženih na smetišču sanj
naslajati nad kremplji panterja

Spet nazaj v moj svet
Tako poznan, tako preživet
Varen, topel, rahlo zatohel
Pisan v pastelih, akvarelno zabrisan

Obstaja fant, ki mi ne more iz glave.
Obstaja fant, ki je vedno našel besede prave.
Obstaja fant, na katerega misel mi nasmeh nariše.
Obstaja fant… Oh, kako se ljubezen zbriše?

Pred seboj imam še celo življenje,
pa mi ga ne pustiš živeti.
Čaka me jutri,
a tja ne znam priti brez tebe
in ti si se ob poti ustavil in praviš, da ne moreš več.

Naj ne sneži več to zimo,
nočem romantike!
Po novem letu naj bo le januar;
ukinite dneve zaljubljenih
in ne dovolite mojih 18 -
tu, kjer sem...
je dovolj.