Tvoje dihanje, preglasno,
sladko ubija sanje,
da te budna čutim,
utripajoča ritem tvojih arteriol,
ki bi jih kradla
in spletala okoli svojih
v vence in kite, kitice
in čisto malo v verze

Bil ponosen si Casanova
Šarmer v orgazmičnih spalnicah
Nalakiran s predanostjo lepotic
Znal mašiti si luknje
Kot ginekolog imel si svojo ordinacijo
Se učil kot avtomehanik
na zadnjih sedežih avtomobila
Dobro ti je šlo

Legel sem s prižgano lučjo
...prišla si,
s cvetočimi očmi, ne meneča
se za mladost,
ki je pozabljena visela
v besedi bližnjih
iztegnila si dlani in
mi pustila, da se te dotikam tam,
kjer me čutiš.

ne vem, kako se je začelo, a
besede iz kleti so obvisele
nekje med metulji v želodcu in
raztrganim spominom.
Zdaj z ledenimi betonskimi nogami
capljam za tabo,
iščoč v sebi neandrtalca z
najnežnejšim krznom

Sestopim
na postaji
vedno isti
poznam jo
plosko v času
do obisti
za vse smetnjake vem
za vse plakate
za pometača
ki vedno se
od mene stran obrača

Samota, zaradi katere ljubiš,
skozi tkivo strmečih oči,
ki te le za trenutek
pustijo samega,

KJE SI?

Prepričana v to, da ne kontroliram svojih čustev,
pogledala mi boš v oči.

A vendar izguba glave, ki vodila bi jo neizprosna sla,
zakrila moje ni poti.

Lajež divjakov v noči,
je poslal oznanjat luno dnevu.

V šepetu škrtanja pod nogami
smo iskali plemena,
zamrznjena v gazi blaznežev

Ne pošiljaj gizdalina iz oči
s pozabljenim leskom se skriva

zavita v žamet sivordeč,
beseda,
preprosta, iskrena in čista,

Čukasto sem gledal,
ko beseda je tekla o ježih v želodcu,
ko ljubezen prelevi se v občutek