Solzà podoknica
prikliče podobo Jasmina,
v šop gostih
črnih valov vpetega.
Tipajo oči svit
gledajo roke nedosegljivo
misli ovijajo kot bršljan

Že na vse zgodaj
me zadušenost zbudi
tako močno si na meni
Pa se v tvoje trepalnice zazrem
ko veke zaprte imaš
ko sanjavo utripajo
Počutim se kot zgubana starka
v primerjavi s teboj

Plesišče
Melodija slovenske glasbe
V vroči slasti vrtijo se pari
Sestavljanka ljubezni obešena je v zraku
Privezana na verigo
se zdi
Vidim dvojino povsod
Zavistni duhovi me preganjajo

Energija mi polzi skozi razjedene pore, 
na praznem listu puščam sledi svojih korakov,
zven svojega glasu pa ovijam po vejah starega hrasta.
Osvobojena vseh bremen lažje plavam proti toku...in verjamem..., tudi vate.
Na obešalnik upanja bom obesila svoje sanje...
...zate...obleci jih...
Verjamem vate!

Črn žrebec mesečino v grivi nosi
zvezd padle utrinke hrbtu trosi
ko biseri njih so sledi.
Črn žrebec mar črna mu kri?
Leden ponos tla zenicam krije
mogočne kosti platina lije
zlato v mraku so njega oči.

Čez in čez je upanje
v nebesnih skovankah
na tvojih ustnicah.
Golob z jutranjim poljubom
zajadra v razmršene megle,
izrinjenih vzdihov.

Zdaj cvetijo vzdihi trav.
Čez čelo ti prhnem strast.
Stresi me
na rešeto tvojih čakanj.
Bodi luna
v večernem kozarcu vina.

brezvoljne smo
in mlahave živali
vdamo se brez boja
v imenu neizgovorljivega nas najedajo
črne pošasti
postavljajo templje iz naših kosti
sesedamo se brez besed