Ceste so zarisale mrežo v misli,
kot bi jih vlekla dekleta čez kolovrate
razpadajočih obzidij uvelega dvorca,
ki ga objemajo zeleni udi bršljana.

Priklenjena slikaš drobna ničejanka.

Kadar zrem v luno bledo,
objokujem zlate žarke mesečine,
takrat poznam ne meje lastne bolečine,
takrat le upam, da življenje čimprej mine.

Ukvarjal sem se s pravico do zasebnosti
in vzpostavil nadzorni sistem preko spletne kamere.

Kako zaznati nekoga, ki ob vstopu ne prižge luči?

Smrt si sam eno želi,
Sam po enem hrepeni,
Da si naše zdravje prilasti,
Nas v temo,
V obup tišči...

Pa si rekel da lahko zavije k tebi
ko ne bo želela več
hoditi po stopinjah device
pa si dejal
da si želiš
njeno nedolžnost nepremaknjeno
da se boš oglasil
ko boš slišal trobento pohote
verjela ti je

Nakičena je ta tvoja
kot porno diva
srka ti tvoj jaz
prejšnja vohunka pa nima vpliva

Živimo na zemlji
sonce nas greje
čas nam odmerja
pretok lastne krvi.
Ostajajo duše
dobre in slabe
razvrščene po miru,
ki v njih še drhti.

Skrivnostno kot vetra šepet
nasmeh njen ljubezni obet
zasanjano v blesk morskih trav
ponese svežine pozdrav
objokano dete spozna
da zmanjkalo mu je želja
kot rosa v jutru drhti
vzdihuje, da je več ni. 

Na boku ležim na produ -
kamnita plaža.
Morje neslišno valovi,
ponoči je vedno tako mirno.
Kmalu mi bo začelo zalivati noge. 

Spet para mi srce,
iz dneva v dan bolj,
Ko brez tebe ne gre,
Ko so še sam besede...
Ki v vetru so ostale,
V nobenem ušesu mesta niso našle...