Veliko je vprašanj,
na katere ti ne odgovorim;
se le zasmejim
in se v zvezde zastrmim.

Prazno srce,
uničeno upanje.
Vem h komu moram bežati,
na čigavi rami jokati.
A ne morem.

Iz spominov stkane sanje
so kot obleka za dolgo potovanje.
Obliko in vsebino so ji dale želje,
v mesečini jo obsije hrepenenje.

Sladkoba ki odpira vonj
nesmisel utopljen v rdeči črti
samo sedemkrat naredim obrat
za 360 stopinj
ker te samo iščem. 

Tam onkraj, po navadi rečem
bil je vsakdo izmed nas,
spet rodil se tu s telesom
in ne spomni se na čas,
ko smo duše ga lomile
vragolije ustvarjale
bile smo v sklopu z vetrovi,
spoznale v srž smo se ta čas.

Bi te mar še ljubila,
če poznala bi te še bolj?
Če odgrnila bi in odkrila,
da nisi le prevara,
ampak mrtvi poteg navzdol.

Vse imam,
Pa nimam tebe.
Pa saj te ne rabim,
Saj imam vse.
Pa vseeno rabim tebe.

Doroteja sanja
rimske vozove,
srebrni prah.
Sanja belega samoroga.
Njega na njem.

Se rodi.
Nauči leteti.
Vzleti.
Leti & išče.

Pada mrzli sneg.
Pada, se dvigne,
me vrže po tleh,
zakoplje v 7 metrov
temne žalosti.