Vrtnica ljubezni,
Ima trne boleče,
Zakaj rdeče?

Sem ti že rekla
da je lepo
če mi rečeš
ljubica

Ponižaj svoje ustnice k meni
Ne maram usmiljenja v tvojih očeh

Ko tako blediš - odhajaš,
vsaj enkrat se ustavi...in ozri,
prisluhni - kako sistem ti govori
(ko diskurz tiho zašepeta):

Z vsem svojim bitjem
potopim se vate
brez zavor.

So rekli:
Je Bog! Pa tudi Satan je!
Je plus, pa tudi minus je...
Matematika.
Razumi!
Ničla je!

V času mladostnih vrvenj
se je v meni vse spremenilo,
kot roža iz mehke zemlje
je neznano čustvo vzklilo.

Med travniki ih drevesi
so se pasle moje oči,
ko je v jutranji rosi
nabirala s tekom moči.

Nikoli se ne nasmehneš
drugemu.
Niti sebi.
Kako naj gledam,
da bom videla
tisto
v tebi?

Noč ozvezdij polna
nagovarja mi telo,
naj né bo nikdar samo
naj najde čim prej njo,
ki jo tu nekje v bližini
zazrto v nebo
prešinja ista misel,
samo v dvoje je lepo.

V mojem objemu,
na mehkem vzglavniku ljubezni
zaspala je brez vseh skrbi.
Ritem srca je melodija,
ki najlepše igra
v njenih ušesih in za njo.