Obišče me
dekle iz sanj,
ko počasi in veselo-
se umakne,
še malo proti klopi,
rjavi,leseni,stari...
in nazadnje
v dišeči jopi
se skoraj me dotakne

Zelo preprosto te nečesa prosim:
naj skrito bo vse to, kar sva počela;
ker ne boli, da te ne bom imela,
kot nekaj težkega, kar v sebi nosim!

Sonce lepše mi zasije,
Ko pomislim nate.
In zato besedo - Sonček
V srcu hranim zate.

Bila je čudno dolga noč
v njej sem buden umoval,
kako različni smo med sabo
nihče se ne bi žrtvoval.

Vsak nosi v sebi neko znanje,
ki mu dano je bilo
dobil ga je le toliko,
kolikor bo potreboval.

V skrajnem dometu mojih oči si bila
ženska, polna stvarne medečine,
tiste žlahtne, zlate, zame.
Takrat sem te imel.

Sončni žarek! Stojim ti nasproti in k tebi vse bližje prihajam, kljub temu, da se še vedno daleč od tvoje topline nahajam; bilo je megleno bilo je deževno mislil sem, da nosim marelo,

Dovolj mi je trenutek, ko skozi okno pogledam in povrne se mi dolgo pozabljen občutek, čustva,ki so v meni zamrla, zdaj,ponovno se odprla,

Greva ljubi,
naj se najini telesi
zlijeta v val
in duši v eno.

Neko vprašanje se mi zdaj poraja.
Ampak prav dobro vem, edina nisem.
Danes spet neke čudne stihe pišem;
Grem stran od tipk, a tale misel vztraja.

kje si
ko te v srebrni noči iščem
okoli sebe tipam brezmejen prostor potiskam glavo pod najino

rjuho polno tvojih in mojih izločkov izlivov dišečih drobtinic kože in posušene krvi