Ljubi eden, ljubi drugi...
Biti iskren?
Si upati biti iskren?
Ob pravem času,
ko je še čas?

Kako en sam preobrat lahko vse uniči!!!
Trud, ki sva ga vlagala cel mesec v najino skupno srečo!
Kako ena sama iskrena želja sesuje cel sistem,
četudi ni izrečena iz oči v oči,
ampak je zgolj slutena!

Kot solza polzi po licu
neizpeta mlada ljubezen.

Ko Julija je strta vse
od bolečine lastne
trnove ljubezni.

Ko ljubiš in si ljubljen,
se zavedaš,
da tega ne bi smel počenjati,
a počneš ravno to.

Pred lastnimi očmi
Ti zadnji vlak odpelje,
Piščalka se zakrohota v pozdrav,
A ti še čakaš.

Poet besed na enem kolesu,
kataklizmičen antijunak v svojem svetu.
Nihče, nikjer, vpet v realnost,
kjer človek živi in umira za največjo banalnost.

Ni važno kdo je prebarval stene moje ječe turkizno,
kdo je risal z jezikom po mojem telesu,
ni važno koliko sem jih zažgala v dlaneh,
koliko kristalnih spominkov, srčasto rdečih,
iz neprevidnosti razbila.

Najlepši si med mojimi stegni,
ko utripava čisto enak ritem
in je linija tvojega nosu
logični podlajšek linije mojih ličnic 

Teptam, ko hoče na plan
divja želja po tebi.
Kot plevel se tvoja bit
razrašča po vsaki celici
mojega telesa.
Zajedalec mojega življenja si,
pravi parazit.

Zamislek nad svetom.
Ljudje morijo.
Ljudje trpijo.
So podobni teletom?