Čudovit cvet.
Ves bleščeč, vabljiv!
Potem pa čebelica prileti,
da iz njega si sladki nektar pridobi.

Vreme je toplo
in na igrišču so prvi otroci

Pišem ti, draga mama
ker je danes tvoj rojstni dan
in ker sem sanjal tvoje težke nervozne oči
Spomnim se, bila si žalostna
ko sem ti rekel, da hočem leteti

Sedim in premišljujem.
Prav nič ne obžalujem.
Veter piha.
Misli bežijo.
Kot listje v vetru poletijo.

Nekoč bo deklica od mrtvih vstala,
čeprav še sploh ne bo zaspala.
Vse bo spremenila,
kot bi se iz prahu vrnila.

Tika taka tika taka
čas beži.
Tika taka tika taka
um blazni.
Tika taka vrana kraka.
Tika taka človek spaka.

Saj mi je sinička zapela balado
da te ne bo več nazaj
pa je moj sluh zaplenila
ptica roparica
in zaupala sem ji
ker lepše bilo je slišati

sreča je v tem,
da se ujamem, ko padam
ali
da se poberem, ko padem
ali
da ne boli, ko obležim.

Očetje posiljujejo hčere in jih zapirajo v kletke
in nekako se vse cikla v pravljičnih motivih
motovilk in dvodimenzionalnih ekranov.

Spet dvigni krila ptica, poleti mi visoko nad oblake,
Da rod pozdraviš v pesmi, Slovence, vse rojake,
A ko letela boš, oblake sonce k sebi že bo vzelo,
Pogled prekrasen, v lepoti vsej te bo prevzelo...