Izginjam, prekinjam,
v svoj glas se spreminjam.

Kako bom razložil
drvečim vlakom,
da me pot je vodila
k rjastim oblakom,
kako bom povedal

Kdo te bo ljubil,
draga princeska,
ko se za vedno
zaklene tvoj Grad?
Ko se zagrnejo
zadnje zavese,
kdo te bo gledal
in te imel rad?

Še so tolmuni,
da pustijo solzam prosto pot.
Še so zakladi,
ki neodkriti čakajo iskalce.
Še so poljubi,
ki v nežnem dihu zacvetijo.
Še so oči,

Morje potiho šepeta.
Morje upanja.
Spomadanske razprodaje
osiromašenih src.
Ljudje so
lepi.
Kupite!

zavidam parom
ki poganjajo mlin ljubezni
živijo dneve v nasadu vrtnic
čutiš tudi ti?
nevoščljivost pod klobukom ponosa?

postoj
le za hip
na okenski polici
kot sapica vetra
preden v nič izpuhti
v mojih dlaneh
kot vonj travniškega cvetja
preden se v zraku izgubi 

Rdečo šminko zalepila bom na tvoja lica
ljubiš to?
moje ali njene poljube?
poišči se v mojem peskovniku ženske
še vedno sem jaz
ista kot takrat ko šepetal si
balade o moji lepoti

velik je 4x4 metre,
poln umazanije,znoja,krvi,
veselje,prijaznost, notri ne smete !!!
notri se vsak za obstoj,nagrado bori,
pripravljen narediti vse,
da naslov obdrzi.

eden

Vsake pomladi sem se veselila,le letošnja pomlad me spravlja v obup.

Le kje vse tisto veselje in radost, ki jo je ponavadi prinašala cvetoča pomlad. Le kje?