Ti kar ostani na Marsu,

če ti paše ;)

Me srečal je zidar, po verzih vprašal, naj pišem jih, Da veter jih ne bo odnašal, ker veter je kot ura, kazalcev nima, ji moč v verzih vzame mraz, ko pride zadnja zima, mimo tvoj bo čas...

Zakaj jokam
danes,
jaz, tista, močna?
Zakaj danes,
ko sem čisto sama?
Zakaj ne jutri,
ko me boš objemal?

Prsi so oči spominov.

Nekdo drug v tebi
in večer melanholičen.

Kako sva srečna.

Nasmehni se dekliču , ki poljublja,
Ko ljubezen v objemu mu obljublja,
Le rinkca brani se, fosilna je navada,
Kar danes ful kul , moderna je razvada...

Sem vprašala poeta:
"Pesnik, daj, povej,
kam naj se obrnem,
da bom zrela prej?

Ko spet prideš
boš spal na mojih prsih
puščal sledi sline pod trebuhom

Ko spet prideš
bom lačna dejstev izpod odeje
zavita v svileno mrežo
ki sem jo stkala v osamljenih nočeh

Vrata se odpro
pa ne sama
porineš jih vsiljivo
da se s sten odlušči omet
stare gospe hiše

Svetloba teme,
sanje živijo dalje...
Napis nad mestom.

Iz dimnika se ne kadi,
podstreha pa je prazna, pusta.
Je res ali se le zdi, da na tramovju prašnem
mežika par luči?

Iz postelje bršljan zdaj raste,
brokat in žamet štrlita iz omare,