Ustnice sočne, pogledi vroči
in prepletanje nog v čutni noči.
Strastni poljubi, globoki vzdihi,
dehteča koža in nežni dotiki. 

Dve telesi v vrtincu naslade,
igriva jezika in stopljene čokolade,
popeljeta drug drugega v nebesa,
kjer združijo se pohotna telesa.

Misel nate še vedno zaskeli,
ko solza se utrne, srce zaboli.
Daleč nazaj seže najin spomin,
zadnji zagreni bolj kot stari pelin.  Ne, nočem ležati v tujih rokah,  a ne morem veslati v starih vodah.  

Neznani moj,
ti vendar veš.
Bistvo najpreprostejše
prostosti
je predrzno težko:
lahkotno prepustiti se.
In brez oklepov, ledu
dojeti, da smeš!

Ko sem v veter skrila krike,
ki so iz mene vreli,
prebarvala sem temne slike,
šla v čas bolj beli.

"Caffe Latte" se mi peni
in promet je mal' preglasen,
a na to - pogled je jasen,
zanj sem plačal zadnji penny.

Hudičevo seme si vame vsadil,
tiho, počasi in nežno si to naredil,
zdaj raste in se širi po mojem telesu,
lepo mu je kot v devetem nebesu.

Luna sanja moje sanje,
vsako noč se pogrezne vanje,
vse je tiho, to mesto spi
in tako nedolžno se mi zdi.

Ničesar mi nisi vzel.
Pesem si mi dal.
In ji pokazal pot
iz mene.
Pesmi, večni vodi.

Ležem vanjo, ko lahko.
Nežno.
Bolje je tako.

Pretresla jo je moč sinjine,
preplavila ji je telo,
ko sonce se je rano vzpelo
v skladu z notranjo željo.

Živela mlada je na vasi
z nekaj starimi ljudmi
ostala sama je med njimi
vsi fantje nekam so odšli.

Steklene sobe
v njih pa smrt.
Iz železnih staj
smrdljiva kri.
Vleče se gnusoba
vse tri dni.