Življenje se ti v dveh dneh postavi na glavo pa spet nazaj, še v toplejšo barvo.. Morda tako zaslepljujočo, da sploh ne vidiš odtenka.

Pa ti ni mar. Zapreš oči, ker imaš samo trenutek.

Kdo si? Po čem hrepenš? Kdaj tiho zajokaš? Kje te svet najbolj boli? Kakšne so te oči, ko se bojiš? Kdaj jih zapreš?

S kom poslušaš veter in ptice? In kdo posluša tebe? Kdo te boža po laseh? Kje ti je toplo in varno?

Pretvarjaš kaos v obliko,
iz packarije delaš sliko.
Boš smrt predstavil kot življenje,
naivnim vsilil svoje mnenje?

Punčka s čokoladnimi očmi.
V rokicah maslen rogljiček.
Nagajivo s slike se smeji,
njene misli proste kakor ptiček.

Ničesar ne govori,
samo oči zapri,
saj že vse razumem,
v naročju mi zaspi.

Kaj je, punčka, se ne moreš odločiti;
si že nehala iskati se, ne veš, kam iti?
No, povej, si že iz vseh kozarcev pila,
si že vse tramvaje, vlake zamudila?

duša moja ranjena
srce zakrnelo spi.
Misli moje s prsti
rišejo poezijo dveh
nikoli dokončanih
zgodb dveh svetov.
kjer bičata se
strast in strah,
kjer oba dobivata
a nihče ne zmaguje.
Je tekma s časom
in je izgubljeni čas.
Vlada praznina in
vlada privlačnost.

Prebivam
v horizontu.
Vertikala me prebada.

*

Korak pogumen.
Peska v čevlju - malo.
Kaj pa blato, kaj pa blato?

*

Terapevtska pesem za zasvojenje od pornografije. Bistvo je na koncu.

Obsexed ( ... poezija ....)

stojimo v vrste postrojeni
z bajoneti in čeladami
da se lahko ustavimo pred ogradami
in nekdo zakliče - Mirno!