bil sem zunaj
in videl nebo v zvezdah
in znotraj sedanjega belo sobo
ključ v vratih
in je odklenjeno
vsemu kar me obdaja zunaj
nisem uspel uskladiti slušalnegamp3 na  ušesih
in glasbe s čurunalnika
kar je veliko
saj je časovna spremenljivka
nujen pogoj življenju

Kot oblaku veter
Kot sanjaču eter
Kot otroku črni Peter
Si centimeter za moj meter

Ko vidim te, me spravljaš v obup
Ne rabim ne kompasov, ne lup
O, dober dan, sladki moj strup.

Sedim ob tebi in te gledam...ne morem verjeti, res si tu...tvoj nasmeh, tvoja obljuba. Nič laži, vse je resnično. Srečna sem. Čakam, da se prebudiš, da vidim tvoj nejevolen obraz, ki ga imaš vsakič, ko se prebudiš. Sovražiš budilko, sovražiš jutra, a kljub temu, ko me tvoje oči najdejo iz njih sije sreča.  A od danes naprej boš ljubil jutra, to vem. Danes boš namreč izvedel, da bomo kmalu trije, ti, jaz in najin mali sonček. LJUBIM TE

Izvirno mora bit',
pa lepo bi naj bilo,
oddaljeno od rit',
da prec' ne bo slovo.

Tako te imam
tako me imaš
rada.

Pokliči me kdaj.
Danes, ko sva še mlada.

Morda pa jutri.
Star bom in betežen.

Vsaj enkrat s teboj
rad bi bil nežen.

S tesnobo v srcu spomnim se dni,
koder sovraštva mu plamen gori,
kjer z alkoholom si lepšajo dan,
če njimi ne kimaš, si ustrahovan...

Leta so mimo, spomin že bledi,
a meč Demokljejev naprej še visi,
da nad resnico je zmagala laž,
temen jim madež ostal v okras.

Kupili so mi to posteljo
za Prihodnost.
Ta se včasih medena razliva,
pomirjena prede v naročju sanj;
spet drugič se mokra cefra,
razliva v redke ledene rože. 

In glej:
ob mojih prstnih konicah
počiva moški.
Njegova pljuča so težka,
izdihi polni žametnih bodic.

Hodim skozi gozd,
Veš iščem te, rad bi te videl...
Morda si se spremenila ?
Si se spremenila v vejico,
Morda tiste, katere sem se dotaknil ?
Nobene toplote nisem začutil.
Če bom med hojo stopil na njo,
bom začutil, ne pa bolečin,
krika zaradi bolečin, zabolelo te bo..
Sneg naletava, lahkotno, skrivnostno..
Tu ob potoku sem zastal.,
Saj se spomniš čudovitega izvira ?

Zelim si Te,
kakor si otrok zeli cokolado
in kakor si ti zelis njo

Hodim po tanki črti,
rob prepada
na robu solz

Proti tebi letim,
hitim, da česa novega ne zamudim

Potem se iz sanj prebudim. In ti ob meni...

Če zamižiš in si močno zaželiš.
Kaj vohaš? Njegovo kožo?
Potem to niso več sanje,
ampak tvoja resnica.

Če po jeziku zdrkne njegov okus.
Kaj občutiš? Te oblije?
Potem to niso več skomini,
ampak sok njegove harmonije.
Če bereš zvezdno stezo mu v očeh.
Želiš leteti? Z njim se spojiti?