tako popolna in vedno mi sledi.
nemo se ozira levo-desno,
kot njena popačena dvojnica.
mehki so njeni gibi,
polni nežnosti.
slediti ji, biti kot ona,
biti- svoji senci, senca.

Izrekel sem besede nežne
kaj čaka njo nedolžnico,
saj še nikdar ni doživela
tega dneva, prav za njo.

Učil sem njo v topli sobi
pokazal kje je pravi cvet,
nosila ga je vedno s sabo,
a ni ga znala kam vpet.

Sklenila moška družba v krčmi.
naporen praznik je pred njimi,
ga bodo krčmi malo počastili.

Težav na kupe, res so mučeniki,
v začetku mirni, zdaj že malo bojeviti,
se vsak od njih le pritožuje, le kaj jim je storiti...

Težko živeti je, kot ženske, vsak jih komandira,
trgovec drag, spet birt iz kože jih odira,
v službah, se zdi, vse v življenju jih zavira..

Tvoj glas me pomirja,
tvoja roka miri.
V sebi slišim glas ki mi pravi,
da vsojena sva si.

V tebi čutim vse
kar pri človeku je čutiti treba.
Ti mi daješ moč,
s tabo se dan začenja.

Pa vendar oba veva
da so to le misli, sanje
sanje ki jih sanjati ne smeva.

Zemljevid: 46°9′31.46″N, 15°11′10.28″E

kaj pa kosti, belina, apno?

Nadmorska višina: 335.8 m

Kaj pa lisice iz bodeče žice?
Število prebivalcev: 71 (l. 2002)

kaj pa rovi, kaj pa je v rovih,
kdo pa je v rovih,
kdo je bil v rovih,
kdo je ubil v rovih,
kaj delate v rovih, mrtve duše?

Prekladanje oltarjev na prava mesta.
(recimo Hagar Quim)
Odgrinjanje obrnjenih mrenastih pajčevin.
Tlačenje raznorodnih pogledov v isti žepek bunde.
Ploskovna dekoncentracija.*

Pakiranje alveol z odvečnimi dozami zraka.
Cona osebne realizacije: ko-ne-veš-NIČ-esar
Pomilovanje pretresenih raztreščenih lampijončkov poleta.
Vrečka suhih, pomodrelih mežikov. Kako navadno!
Ozaveščanje nerazpoznavnih prepričevanj; seveda rdečih.
Slutnja minulih antizgodb.
Javorjev les za kazen.
Snežni grafiti.
Ti v meni. Najin stik (zdrs) je včasih vse.

Lebdim nad modrimi očmi
in strah me je da bom utonil v njih.
Potapljam se s pogledom vanje,
poizkušam priti v tvoje sanje,
da zvedel bi, kaj ti na usta zvabi strasten vzdih.

In ko se zamegli pogled,
ko prek obraza šine ti drget
in me priviješ strastno nase,
mi je vseeno če utonil bom v to čudežno modrino.
Skrivnost, ki samo tvoja je bila,
je najina skrivnost za večne čase.

Objemajo me mehke lovke melanholije.
Sestavljen iz sanj iz besed in iz žil.
Kako lahko postaneš majhen nekdo, ki se skrije?
Da ga nikdar več ne vidiš? Ni bil?

Dvigam dlani in porivam težka vrata strasti.
Tečaji ječijo. Tla so iz brazd. Veter iz svile.
Vihar se dviga in pada. Zvezde so sli.
Nosijo lastno preteklost na krhkih osteh bližine.

Odmrlo travo
spremeni ogenj, v pepel;
crno v zeleno.

polzja hisica
v pajcevino zavita
tiha praznina