Na pločniku pred tovarno usnja,
sezidam iz teles teh živih bitij,
v mokrem deževnem jutru,
svoj občutek medlega življenja.

Kar si zapisal globoko
v snežno knjigo, že kopni.
Že neopazno izginja.

Tudi tvoja roka, ožgana od sn...

steklenica zamašena.
nobenega vpliva nima.
bakterije so zavrnjene.
človek pije življenje?
s čim je človek ...

Med naju se je usedla
Majha nedolžna žalost.
Z velikimi očmi
Strmi gor, v najine poglede,
Ki se držijo vsaksebi.

Ko iz morskih pen
se dvigne val
tvojega hrepenenja in
moč,da odpneš se spon sivine,
vedi,tam...

Podarjam te Soncu
kamen surov, hladen greje
mar grel bo misel
hrepenenju bilko krhko
mojo misel
...

Preko bele poljane
letele so vrane
od vina nažgane.

Nihče ne ve kako,
nihče ne ve zakaj,

Ti za seboj ne puščaš sled v snegu,
svojo pot gredoč, ne oziraš se nazaj.
Ti si zadnji jesenski veter v begu,
ko odhajaš jaz nikdar ...

Nekdanja notranjost želodca,
lepljivo metuljasta
V tricelatreh skundah
sem jo spreparirala
v steklen balonček ble&sca...

Vrtim se.
Vrtim in vrtim in vrtim.
Počasi bi že najraje bruhala.

Ustavi me.
Prosim, posedi me na tla.
Po...