Po mojih licih solze teko.
V mislih se sprašujem:
Zakaj zame sonce ne vzide?
Zakaj jutra zame ni?
Moje sanje,
moje želje,<...

Prepusti se vetru,
da te povzdigne _
vse do sonca
(in tam se sežgi).

Samo zame. ...

Senca izgine.
Zrkla
vidijo le vosek staljenih sveč.

Senc ob nobeni zori ni več.
Samo ...

Žarek veselja te obsije
in ti zareže globok nasmeh na obraz
kot kristali se svetlikajo tvoje oči
kot snežinke obsijane v temni noči ...

Jutranji ritual je nem,
potopljen v tišino.
Umivanje zob.
Vžigalnik.
Cigareta.

Moja rojstna vas,
kje ste ljudje, pogrešam vas?
Vse bi k sebi sklicala,
da bi stare čase preklicala.


Beri dalje...

Bolj temna,
kot kdajkoli prej!
Brez upanja,
ni upanja,
da kdaj sonce vzide!

Bodeča preproga iglic.
     Nevidna roka je
        klofnila po mojem licu.

...

Špartansko vzgajan in obsojen
naj bi za takšno življenje bil odrejen,
a v njemu nežnost in srcu krik,
uprl se je za tovrstni...

Prinašaš dih pomladi,
svetlobo dneva,
moč noči,
sanje.

Si resnična kot sonce,
žarki ki te božajo,
...