Igra besede te neskončne išče.
Kako povedati ne znam.
Išče skozi čas neskončen.
Ne ve, je vse zaman.

Tišina prekrije zadnji utrip
in pred teboj ostane neskončna ravnina,
ki tone s soncem v temno nebo
in izginja med zvezdami.....
Beri dalje...

Ne boš me videl jokati,
veš, res ne bom žalostna...
Le včasih, za zaprtimi vrati,
se nekaj v meni...

Črni nad menoj oblaki bde
že od usode moje rojstva.
Spomin mi, željan spokojstva
v temni noči z nespečnostjo kale.
...

Zazrem se v ogledalo
in vidim rahle gubice okrog oči,
lica udrta, smehljaj bolj grenak,
nos pa kar nekam štrli.
Vprašam se, Ana...

Prerivajo se črte,
rišejo obzorje,
brišejo obris.

Ta opoj ni lahek,
čeprav lepo ti je,
vse okrog tebe se vrti,
ta opoj ni lahek,
vse lepo se ti zdi,
vse enkratn...

Kaj je življenje,
Kaj je trpljenje,
Kaj je ljubezen,
Kaj je veselje…….