En pogled, besed ni treba
vzel me je s seboj na pot.

Orlu sedla sem na krila,
srečno kot objet otrok.

pot po kateri hodim je moja
srce, ki ga nosim, je tudi moje
moje napake so samo moje
rad jih delam, le tako ...

Moj bol že zdavnaj bi usahnil
umrl bi, še preden bi se bil rodil,
pa vendar me je spremljal
pojavljal se je, ko sem najbolj se ga ba...

Sequa, se nekaj čudnega dogaja,
računalnik ladje nam že ful nagaja.
Njihovi topovi so ostali čisto nemi,
so mnogi zaleteli s...

Preizkusi svoje črke
ali zmorejo besede,
so most prek večnosti
v kamen vklesan.

... Čutil sem, da bi mi ta drug kamen pokazal pot v globine moje duše.

Razočaran sem se ulegel na blazino in se zazrl v sinje nebo. ...

Bežimo od besed, kot da so strup.
Bežimo od pogledov, ki prebadajo naš jaz in prižigajo ogenj.
Gorimo, vsi gorimo, vsi gorimo, ker...

Danes, žalujoč za zlatimi časi štirivrstičnic,
ko sem prebiral ruske romantike Puškina in Lermontova
in si zamišljal, ...

Dost je blo klišejev...
Grem na lepše. 

Pesem naju tepe
med vrsticami.
Išče strani zlepljene,
liste iztrgane.
Besede po dežju
zlite v mavrico Beri dalje...