Zakaj povzdigujem v svojih mislih
globoko spoštljivost do vseh časov?
Vsako stoletje je razodetje,
spreminja mišljenja razli...

Gledam te.
Kako lepo se sanjam predajaš...
Spiš,
a vendar čutim tvoje srce,
kako se v meni prebuja,
Beri dalje...

Umito moje je nebo,
jasni se jutro horizonta..
Svežina ledenih kristalčkov
zapoje svoj prvi spev
v soju svetlobe..
V ...

I.

Drakarji v Tuilerijah.

Polnočni valček Albertine,
boemski ples tujonske vile,
grobov razpokane sp...

Ko v senci figovih dreves
boš božal mojo voljno dušo,
ne krivi kače, jablan in oči
za svojo šibkost,
za brezupnost najine poti....

Zakaj mi vedno daš številko
a ne javiš se nikoli?

Je res tako težko reči
poberi se
dolgolasi frik

...

Čeprav obstaja čas in mi v njem
In kar občudujemo je prosto
Kar spoštujemo spoznanje
Da vse je lahko nič in nič je vse

Ko ura odbije polnoč
konec je besed
jelen se skrije v grmlje
noč je mrak v nič odet.

Stopam po beli poti,
...

Sredi mogočnega vsemira,
tam kjer duša mi umira,
pust in nemiren moj planet,
zadel v bistvo ga je tvoj komet.