Bele lilije v jutru so svežem
so se na vrtu mojem
razkazovale
in svoje dišeče bele liste
skozi jutranjo ...

Ne bom več prazna slika
v kristalnem okvirju...

Ne bom več nema ptica
ujeta v krošnji neznanega drevesa....

Gledam prve spomladanske cvetove.
Občudujem njih, ki dajejo navdih.
Plezam na vrhove,
vrhove tistih gora, ki so že davno
postal...

Nežno me božajo dihljaji dreves
in ptice nad krošnjami
kot sonce nad oblaki
name prežijo.
In pesmi,
ki jih pojejo oživlja...

V belih gradovih olike
Si pozabil sneti klobuk
In sezuti sandale.

Nič hudega –

Tudi tisti dan sem šel na kavico, sam...
To sem počel večkrat, zaradi ljudi, sebe.
Nekako se počutiš da si v družbi dr...

Začaran krog besed, ugank, splet omam in napak, besedna igra, ničta pot, težki glas, srce zarot. Razprte črte, sklenjen krog, končan...

Jesen, da listje kri preliva.
Rdečil se je nazobčan list izdanega javorja.
Odmaknjen je pokril oči hladne.

Kaos atomov je naš krvnik,
obložil nas z razumom, z zavedanjem,
da nismo več pri pameti.

Ali živi tisto, ki se ne zaveda?
Ali ...

Po nežnem rumenem cvetu
Je zdrsnila bistra solza
In odplaknila nič hudega slutečega žužka –
Nocoj ne bo zabave.