Čas je, se ti ne zdi tako?
Premeči črke do nerazpoznavnosti in pozabi,
kako je občutiti moje roke za vratom.
Zd...

Danes sem se prizadela,
da vidim,
če sploh še sem,
pa kar verjeti ne morem,
kako dober šus je to bil.

Si bil mrtev ali živ,
ko si v meni se rodil,
zvijačen in temačen
demon, ki je preminil
od preveč sanj...
Si bil eden ali...

Kot da nisva si ničesar rekla.
Kot da so bile samo oči.
Kot da tisto, kar neslišno kliče
pod pogledi, malo manj boli ...
Beri dalje...

Tu sem,
takšna kot sem.
Kaj sem?
Človek, ženska, mati...
vse to in še več.

V sivino svoje slabote
sem zavila spomin,
da razumem mazohizem
Sladka odrešitev vsakdana
osvoboditev svobodnejšega
in rjav...

Vso noč sem izganjal duhove.

Tiste s smehom v papirnati vrečki,
tiste s protezo v modrem lončku...

Tisto mi ostaja,
kar se ne ponavlja
in govori:
Ljubi svojega bližnjega.
Beri dalje...

Ko tonejo oči
v nabranih resah
nebesnih Spokojev
poletnega obzorja
prav preden se zgosti
v jasno črnobelo Beri dalje...