Žal Pokraculja
spet pokopava psa
tam na dvorišču.

Vsa okolica še
bedi in njo nič srce,
prov nič, ne boli.

V noči toplih dni,
le kje si zdaj ti,
zapustil si me,
in od takrat te več ni.

Ni smerokaza do žitnih poljan.
Tiho kaljenje zazna jezerjan.
Rumeno lisasta je odeja.
Nanjo stopi, postane modr...

Lahkoten je njen dotik,
ustnic sladkih mik,
kakor sanje so,
srcu je lepo.

Me njen nasmeh v j...

Duša na razpotju.
Mrzlo.
Čutim in slutim.
Stojim.

V pesem se skrijem.
Noč.

Misel se zareže v možgane,
njena hladna ostrina,
zbudi telo iz omame.

Le trenutek in je mimo,
potopim se v sivin...

ali obstaja podobnost dveh ljudi...
podobnost dveh poti, ki prelivata se
v soju dveh luči,
ko čas brezmejen, neusmiljen kaže ti pot...

Opitost
z roso mozaika
kričečih barv

Predrznost
v pronicljivosti
lačnih teles

Danes sem se prizadela,
da vidim,
če sploh še sem,
pa kar verjeti ne morem,
kako dober šus je to bil.

Praviš, da me ljubiš.
Morda. So vse laži?
Trdiš, da ne pozabiš.
Le kam so drugi šli?

...