Prihaja mrak,
spet zrem v zaton...
Ne vem zakaj?
A znova v sebi
čutim te močno.

Grenak okus,
obraz v mlaki slanice,
besede, ki jih požiram
v klešču krute resnice.

Sneženi kepi
žerjavica poletja
kuhan čaj za dva

bo prireditev rojstva
ko se prikaže spet dan
zaobljenih robov
nedokončanega
sončavega gorovja

mlado kot biser lesketi se,
odbija vonj in barvo svoje volje,
čar se v senci sam nariše,
nizkorasli grm visoko gleda,
saj malo ...

srce mi brblja in govoriči
sploh ne slišim realosti
le fantazije ena na drugo
in te oči ki si jih predstavljam
...

Nisi samo ti
milijonkrat
bolečina
odspiralam se skozi
odštete dni
preveč obratov
za drobno srce

Rada bi pozabila preteklost, 
pa kako naj zrem mimo tega kar sem imela, 
kar še mam in še ni konec...?&nb...

Nemočna
ti strmim
v obraz.
Obdaja me
bolečina,
ki sem ji vredna
pogledati v oči.

Si kdaj hodil in
razmišljal in nikakor
razumel?
Si kdaj gledal in
nič videl?
Si kdaj poslušal in
nič slišal?
Beri dalje...