Nad vrtom kraljuje
visok obcestni hrast
v nenadejani sopari miruje

Na križišču poti
hiti
k tebi le misel.

SI...

SO...

...

Tako zelo ljubila sem tvoje lase,
nežne kodre, polne topline,
veter v njih ovijajoče igral se je,
v njih je bil vonj tvoje bližine.....

do gležnjev
mi stojiš v prsih
slonokoščen
lomiš rebra

iz tvojih ran
teče moja kri,
iz mojega pop...

Si metulj prozornih kril,
s paleto svilnih barv,
slikarju jemlješ dih,
pred tvojo lepoto očaran poklek...

ŽIVIM!
Se mogoče prvič živiljenja veselim.
Z nestrpnostjo otroka,
odpiram darilo,
ki nov dan je.

...

Skrivnostna barva me temina
sili k pitju piva, vina.
Ne žeja dneva, ne sparina,
opojnost vleče me in pa milina.

Ples spogledljivih pogledov prekine dvom.
Zareže kot bodalo po beli svili,
jo umaže s črno krvjo.

Zakaj...

Trganje resničnosti,
ko se nebo cedi v valovih
na moje nezaščitene lase
v mojo nezaščiteno notranjost

Vrtenje metafor v različne smeri
Mečem besede na kupe in želim ustvarit goro
Neprehodno