Odgrnil sem vse zastore
in začutil v svoji sem celoti,
koliko gneva nosijo zemljani,
ker žive že tisočletja v zmoti.

Srebrnkasto lebdijo v tankih plasteh,
nasmejano beli jadrajo obdani z zlatim robom,
počivajoč se ustavljajo v rumenih, rdečih i...

Sprehodi se po poteh,
po poteh moje duše,
med osamljenimi brezami
in prezrtimi kostanji.

Danes, za spremembo,
pesem mene piše:
v iskrivem duhu najprej me nariše
in me spet potem izbriše.

...

Prihrani mi celost,
ker ni pomembna,
preusmeri mi pozornost
na majhne stvari,
na drobne pozornosti.

Včasih ga poberem.
Zrno.
Pogosto mi že v dlani utripa.

Kadar ne pozabim,
ga položim v travo pred hišo.
In...

Moja pesem ne odmeva,
nemo v meni spi,
čisto tiho moram biti,
da se ne izgubi.

Ne morem verjeti
da toliko ljudi
ne najde besede,
ki dvoje živi.

Odvija se hitro
prehitro vse
odn...

Poznam te
po številu črk,
ki so jih
položili vame
in silijo
na jezik
kot besede.

Beri dalje...

Ena za začetek. Mogoče bo dalo komu kaj misliti, morda pa tudi ne. Ampak saj zato pa imamo umetnost! ...