Je eden tistih dni...

Narisal sem pikico na papirju,
malo, komaj vidno,
enako, kot se počutim.

pritrjena na okensko polico čakanja
zakaj se ne potrudim?
bobnenje nedosegljivega raja
strune dežja na meni
kot tvoja...

Sestavljenje zlomljenih reber,
neštetokrat v boju zdrobljenih
in kriki
in prošnje
in klici
nedolžnih, po krivem umorjenih....

Mar nemara
razmišljaš o meni?
Beri dalje...

Spomnim se Cubisma,
ki smo ga rolal tisti dan.
Spomnim se špagetov
z orehi in olivnim oljem.

V mestih brez luči je trava
prepredla opustošene vrtove.

pokliči me jutri, še preden se zdani,
še preden se zbudim, pokliči me danes,
zbudi me iz sanj, da skupaj...

Drhtim od zbadanja in bolečine,
zakaj mi to ne mine,
le ta sivina, brezbarvna in motna
se kaže mi iz daljine….
Naj tr...

Hodim skozi čas
po nevidni ozki brvi,
na desni in na levi strani
same želje, v moji krvi.

Kar pet tipalk od vid...