Oblak v steklenici.

Bralec pesmi, govorov, novel,
postal sem sonce, moč, nevihta.

Na tramvaju igram kitaro Beri dalje...

Oh,
kako se medim,
kot kocka ledu se že topim.

Že davno več Te ni,
Tvoje slike že bledijo,
pa me v prsih še boli,
spomini nate še gorijo..

56

Samo moja je oblast,
pripada meni in nikomur več.
Zdaj zunaj ostri so zobje,
zagrizel sem v svojo last.

Vse kar vidim so ikone
ikone svetega sveta.
Z svojo voljo,
ki mir mi ne da.

Segam po silhueti časa, ki skozi prste mi polzi,
minute stapljajo se v mesečini, ki le bledo še gori,
brezčasnost pa v du&sc...

Posadili vrtnice na poljih.
Še vedno sem zobje in misli
na razgaljene reke.

Kamele pojenjajo v zenitu
...

Ko ugasnejo na nebu repatice,
ko zvezdni žarki vzamejo slovo,
ko mesecu oblak prekrije lice
utone ribnik v žametno temo.....

še zadnji
dvomljivi
glasovi,
poslednje
prošnje
že davno

Iskala bom med zvezdami.
Med njimi bom nevidna,
čeprav njih neizmeren sij
bo storil,
da bistva ne bom videla.
A iskala bo...