Vedno nekdo mir mi zmoti!
Sedaj hočem biti sam!
Vedno je nekdo na moji poti,
mi ne pusti zbežati stran!

Srce, je en tak čuden organ.
Brez te črpalke,
telo umre.
Brez srca-ljubezni,
umira duša.
Zato,
ko potrkala sem.
Beri dalje...

(Posvečeno Jacquesu Prévertu, vsem levim in vsem desnim)

Treba je biti prijazen,
rdeča nit,
modra nit.

No...

Zamisliti si ne moreš,
da težava življenje spodbuja
tvoja duša še nedoživeta
mora spoznati silnost...

Ti si veter,
sonce, dih;
moja želja,
moj prepih...

Gorela sem, a tvoj dotik
z ledeno sapo Labradorja
mi bil je, ljubi moj, krvník.

Meglíca le izza obzorja<...

Tavam.
Kje?
Kar sama?
Ponoči?!
Objokana?
 
Oh, daj mi že mir!
Kaj ne vidiš, kako sem...

Bila je ljubezen na prvi pogled,…
Dolgo čakala sem, da videla sem te spet.
Ponudila sem ti roko v pozdrav,
a ti si me le nežno...

Postal sem čoln
samoten kloven,
ki ob bregu stoji.
Vanj pada dež,
razpada ves,
les trohni.
Las tvojih vonj

Vse je bilo zavito v violično
od pogledov do nočnih metuljev,
od črmljev in sršenov
do divjega bezga in bodečega osat...