Pod stopali gruda,
stvarnost
- resnica, ki ne boli.

morje, peneča modrina
barka zavetje varuje
človeku, ki še veruje -
vino, pečena sardina

...

Napisal pesem bi, morda sonet,
ki spremenil bi se v najlepši cvet,
a krila, verzi kot da ne dajo poleteti,
čustva vsa v pesm...

Hodil sem čez minska polja
ni prestrašil me prepada rob.
Želel sem le, ne biti snob,
početi to, kar me je želja. Beri dalje...

Trenutek moreč,
pritiska kot kavelj žgeč,
z njega visi brezčasna minuta,
udarja prek hrbta pekoče kot knuta.

Pohajkujem po močeh
se spogledujem z nočmi
kakšno globino skriva v sebi obraz
ki lebdi v oblačku mraka
hipnoza storžev
Beri dalje...

Veter zavija skozi meglene vogale,
Kot temno morje, ki zaganja se v skale,
Krošnje dreves godrnjajo zvoke,
Šumijo in ti...

Jutra s tabo
vedno se jih bom spominjal:

med nama predihane rjuhe, na oknu
topel majski dež.
Beri dalje...

Nekoč bom morala te zapustiti,
morala bom od tebe oditi,mali moj
in oba iz teh sanj prebuditi ,
se iz otoka izseliti
in v reale...

Ne legaj med tise,
ne sanjaj mojih dlani v žitu,
ne čaraj svetlob v marmor
mojega obraza.