spet je hladno v ponedeljkih
ko se sam zbudim
sedaj draga vstaja ob kavi in
in mogoče se tudi ona spominja
Beri dalje...

...

Ubogajoč posluša,
a ga ne sliši,
ponižna gleda,
a ga ne vidi,
skrušena sedi,
a pluje dale...

er

Hodim skozi atomski vek, naš svet, naš čas...
Počasi, vendar zanesljivo vidim kraj poti...
Poti, ki je...

Gleda predse
in ne ve, ne razmišlja
o ničemer.
Zatopljena v svoje delo...
Mislim, da sanja.
Vidi luč, Beri dalje...

Izvirno mora bit',
pa lepo bi naj bilo,
oddaljeno od rit',
da prec' ne bo slovo.

zadnjic zrem vanj,
ceprav si zelim to poceti vsak dan.
se zbuditi ob njem,
z njim zaspati,
a se vedno vanj zrem,
Beri dalje...

Še dobro
da te ni,
o, bog...
Ker drugače
bi te
v sebi
morala ubiti.