Morda je nekje daleč kraj,
kjer so ljudje človek človeku človek
namesto čemernih obrazov,
te pričakajo z nasmeh...

Oh, ta spomin, na rodni kraj,
na mater, na očeta,
na brate in sestre,
na vse prijatelje spomin ostaja.
<...

Tavam.
Kje?
Kar sama?
Ponoči?
Objokana?
Oh, daj mi mir!
Kaj ne vidiš, kako sem raztrgana?! Beri dalje...

Ko piš zaveje moje korenine,
ko trn prebode mojo plast rodbine,
ko se zavem,
da umrl je duh tistih,
ki rodili ...

Sonce tako lepo sije na travnate bilke,
da zelena barva poživi in zazdi se rumena.
Trava posuši se... Sončni žarki rumeno pozlatijo. ...

Oče pravi da sme še nezrel
in morda bi še verjel
če bila bi ne resnica
da vsaka ki sem jo ljubil, bila je prasi...

Bele stene,
ura tiktaka,
otožen pogled dragih oči.

The first time I saw you
You were listening to Blink 182

You seemed o unreal
But you made a deal,
...

Potapljam ladje.
Zlagam kocke.
Ocvirek vržem psu.
Permutiram.

Nebo, mokro, tisočih je solz prejelo,
padajo nazaj, zavrnjene, v zemljo,
žene drevce, tja, razhrepenelo,
očiščeno želja, v zvezdnato...