Pogled ispod obrva
prosinac
slučajan grad na moru
stranac kao najbolje tog trena.

Odpoljubiti se vetru, ki boža dobrave.
Odkrhniti košček pšeničnega sonca.
Obnemeti v občutenju vsemirja.
Prisluhniti tihemu šepetu...

Opazujem misli
v njih je On.
Hodim čez hribe
vse okrog On.
kaplja čez rob
in tam sped On

Sem prazen prostor,
prelahko sem spustil
puščavo v svoje telo,
veter raznaša pesek -
zrnca se bleščijo na soncu.

Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji.
Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.

"Ostani z mano,"
sem te prosila.
Obljubila, da bom
le tebe ljubila.
A nisi me hotel
...

Izrasel sem iz praha
energijskih moči,
ki krožijo iz večnosti
v večnost prek' ljudi.

Se v dan meglen tja v jesen,
srečalo je troje znamenitih mož,
daril bo nosil vsak zvrhan koš,
Miklavž, Božič...

Uklanjajo se debla vitka vetru,
šumi hladna pesem skozi zrak,
kos na veji postane, poje svojo pesem etru
dež je začel rositi...

lovim nožice zvezd
stopam na lunin odsev
zbiram okruške rimske ceste
sanjam o poletu na Velikem vozu

<...