Neodvisnost človeka,
v luči izvirnega greha,
samospoznanje subjekta,
svoboda kot zadnja uteha.

Trganje resničnosti,
ko se nebo cedi v valovih
na moje nezaščitene lase
v mojo nezaščiteno notranjost

Vsakdanjost popoldneva,
ob polni uri zardeva,
poboža mačko, se ustariši leva,
spominja se starega hleva.

Ena za začetek. Mogoče bo dalo komu kaj misliti, morda pa tudi ne. Ampak saj zato pa imamo umetnost! ...

Tvoje telo odkrito
odstrto zame
kot odeja
za popoldanski počitek
golo
izklesano v reko
v hrepenenje

Kako en sam preobrat lahko vse uniči!!!
Trud, ki sva ga vlagala cel mesec v najino skupno srečo!
Kako ena sama iskrena...

Obriši si solze nebo...
Se žalost zrcali z gladine ribnika,
v katerem si luna umiva obraz,
in zvezde, so si srebrnile...

Prah na ekranu
Magnetna privlačnost ne
prespane noči

Skrivališče, ki posipano s prahom tvojega je plemena;
blazno, temno, preveč temačno...

Gledaš in vidiš...