Obljubil si,
s tihimi besedami,
da odpeljal me boš drugam.

...

Izvabi nasmeh,
naš kuža - kepica dlak,
vsakič, ko kihne.

Na zarjavelem primežu
krvav izcedek
v prahu umazanije
pljunek čist' zelen
in madež sajast
bele stene maže
v kotu...

Majhne ulice razpokane
in raz napušča klarinet
iz sleherne mansarde.

Tu sva preživela pomlad in poletje in jesen in zi...

Rad metulj bi bil,
ki bi krhkih kril poletel
do sonca in nazaj,
ter sedel na tvojo dlan.

V glavi se ustvarila
napačna je podoba.
Izgledala si nežno,
a v resnici ti si groba.

Svet je pol...

V kavarni sem jo slišal
čisto potihem, nato glasneje
in spet tišje. 

V mojem srcu si zaspal
kot angel na postelji ljubezni
si si postlal
v mehko svilo odet
topel kot je tvoj pogled. Beri dalje...

Bolj temna,
kot kdajkoli prej!
Brez upanja,
ni upanja,
da kdaj sonce vzide!