Gledal njene sem obline
skrit pred svetom in očmi,
njenih vek, ki so mižale,
mislil sem, zdaj sanja, spi. Beri dalje...

Zrem v strop,
zrem v steno,
vse je nemo,
a v srcu hrup.
Hrup mi prija,
a me ubija,
to je tvoj glas, Beri dalje...

Sive ceste, hiše, obrazi, nebo
Sive moje misli in srce
... drobna lučka upanja ...

Ne motim oglušelo, zobato zver,
iz zibelke peščene pradavnine rojeno,
ko globoko dihajoč spi,
ter s potresnim...

Čas beži, pušča sledi, razjeda poti in ločuje ljudi!
Misel hiti spominja se dni, ko priletela si ti, ptica upanja, strasti in moči, ki podobna...

Tale dež
je čisti blues
za mimobežno dušo,
ki čisti
prag in poje.

v zadušljivi soparni noči
se prepotena
stisnjenih zob
prebijava

skozi okostenele koronarke srčne dame

Črno sonce zahteva črne ptice,
plavam na pesku poplave,
devet luknjic sveti na steno,
smreka si pušča kri,
jaz...

Ko ugasnejo na nebu repatice,
ko zvezdni žarki vzamejo slovo,
ko mesecu oblak prekrije lice
utone ribnik v žametno temo.....

Ptice v daljavi, črne pike, ki letijo ti naproti,
črne pike, ki postajajo tvoji otoki,
otoki sreče, smrti, obstoja,
črne kot vran...