Moj svet prepreden je iz lepih sanj,
nemirna duša, ne da mi spati,
zato prepevam vsak nov dan,
ker žel...

S prebodeno dlanjo božam
izkrivljenost časa
v zlomu strasti,
neulovljivih vesoljnih kretenj,
ne vem čigave iznorene ideje
Beri dalje...

postoj
le za hip
na okenski polici
kot sapica vetra
preden v nič izpuhti
v mojih dlaneh Beri dalje...

rišem ti portret
s vso svojo krvjo
vse dajem v tebe
v tvoje ustnice...

V temnem senčnem od sonca skritem
gaju
Sem dihal
Vonj, vonj, ki je polnil nosnice,
je bil sladak.

Brez z...

V želji kreativnega izbruha in ničimrnosti pišem.
Pozdrav prijateljem obrabljenih metafor in zguljenih fraz,
podajmo si roke, vsi mi, ki ...

Po nevihti
se zrak guba iz zelene v modro
kumulusi se všečno
ogledujejo v lužah
sonce si krtači lase

Nekoliko mraz je, kajne?
Privij se k meni,
da tvoje toplo telo
segreje moje.
In moje telo segreje tvoje.

Otroci neskončnosti,
prelivajoča se bitja,
kamni modrosti in tekočina norosti!

Takšno s plamenom,
gorečo, sijočo, po majlu,
takšno so mi poslali,
me ob tekstu z njo spoznali.

...