Luno so zakrili
sivi nočni oblaki.
Tako kot je moje misli zakrila
siva koprena temačnih vprašanj,
ki me srečujejo Beri dalje...

Sonce spet razpršilo je oblake.
Veter zopet pihlja v toplem pišu.
Svet znova začel je biti.
A moje srce še vedn...

Razsvetljenje je pred tabo,
ga lastna misel ne pozna,
v čistih vodah se sluz pere,
po meditaciji se um spozna. ...

Gledam svoj odsev v zrcalu,
želje so zbledele, pogum je izpuhtel,
moj obraz se je izgubil v sivini,
čas se je zarezal vame in upanje...

Po mojih čustvih nihče ne bo hodil,
teptal k tlom toplino mojega srca
zdaj, ko vidim vse manj let pred sabo,
želim le mir br...

Kako lepa je ta samostojnost,
ko pišeš s pisalom karkoli želiš
iz srca dviguješ nedoživeto
v svetlobi sonca vse bogatiš. <...

V dišeče sanje sem položil svojo dlan.
Koprenaste oblake na obzorju konca.
Le čas hiti skoz prostor in življenje.
Beri dalje...

Ne samo na zunaj,
tudi podzavestno me je strah.
Prek njega gre le moja zbeganost,
pretirana čutnost.

Plešasti Janez,
Kranjce peče.
Zavisten danes,
pesek meče.

Danes pesek,
včeraj polena. Beri dalje...

Brezkrvne misli o svetu
mi polnijo možgane.
Neskončne reke sanj
se pretakajo po njih.

Razmišljeni tokovi spomina
se nasel...