Življenje je trda pot,
pot, ki te vodi do cilja,
vsak korak je uspeh,
a za korakom še ena milja.

Zadnji vdih-izdih pred polnočjo
Potem bo vse drugače

Midva nimava spominov

Sedim pred kaminom,
zunaj nevihta.
gradovi v ognju na eni strani,
na drugi strele parajo nebo.

Ladja potuje po oceanu.
Neskončna samota.
Obnjo butajo le šibki valovi.
Slabiči jo dolgočasijo.

V vsakem telesu,
pred prvo besedo
zaprt v dušo,
eter.

Preperelost teles,
v mračni dobi
kritičnih časov,
se mi drobi
pod prsti
in izginja v prah.

Zapeljiva lunca se mi smeje.
Tudi sonce me drugače greje.
Vse je kakor v pravljici,
skoraj kakor zlitje barv v mavrici.
Znova z...

kot ogledalo skrinj uma
čakam na odzven
jutrišnjega dne

Bo zadišal veter,
ki bo spletel kito
kožnih celic odprtih dlani?<...

Kaj misliš, da mi je lahko,
ko ne morem gledati ljudi v obraz,
ker se bojim,
da izbruhnila bi v jok?

Biti tu je bolj varno,
v kletki.

Varno in prebrisano!