Sedmi

zblazni zmeraj na koncu pravljice
in pade pod streli strupenih puščic.
Pred...

Pravijo,da ga je pozabila...
Vsak dan jo srečam za istim pultom, 
ko vzame kruh in mleko.
Pogled zastane na parketu ...

V sveže zapiram svetove svoj up,
človeško oko jih zaznalo ne bo;
divji rasizem, izpostava, poljub,
zabris koreni...

Večer, noč,
prebujanje v jutro,
rojstvo,
začetek in hkrati konec,
sončni žarek prebija meglo,
ki zastira nov svet Beri dalje...

Pernate, rahlo rumenkaste,
zatohlo smrdeče in sajaste,
obležale so postelje ,
obrabljene,
miljonkrat povaljane,
od tu...

Zvonenje telefona se razlega po sobi
že ducat vdihov.

Po vsaki periodi se tišina stopnjuje
v neskončnost,
kriče...

Bodi gora, zgodba moja,
neizpeta snov.
Bodi moja
hrepeneča
skrita pesem
sočna.

Molčal bom.
Molčal.
Dokler
ne obmolknejo svetovi.

Daj jim resnico.
In hoteli bodo več resnice.
...

Pogrešam prazno ulico,
tako, kot je bila tisto popoldne,
ko sem se vračala domov.

Na vogalu me je pozdravil Beri dalje...