V rdečo zemljo presušeno
staro grčasto drevo,
že pred veki posajeno,
čaka dežno kapljico.

Si kdaj poslušala tišine spev,
si zapornika svobode odrešila?
Kolikokrat preživela smrt,
in zaspana v sanjah se zbudila?

Spet dežuje.
In v meni je nemir,
ki kot neurje sredi oceana
čaka. Zato prepir.
Prepir, ki smrtna je obsodba.
Ne zame, temv...

Njeno jutro se v tebi nemo prebudi,
čaka ogenj rdečih dotikov besed.
Krvoločnost nehotenih želja
burka spomin in vizijo suhih oči.<...

Samokolnica polna lesa, gledam,
kamnita miza gosti veselje, uživam,
spet vikend razžira napetost, oživljam,
v meni budi se l...

Srebrnkasto lebdijo v tankih plasteh,
nasmejano beli jadrajo obdani z zlatim robom,
počivajoč se ustavljajo v rumenih, rdečih i...

Sreci je ime... neznana?
Morda. Morda ... poznana?
Zasanjana?
Ujeta?
Pregnana?

Dan se jutru dela.
In jutro naj se ne prikaže prezgodaj!
Ker potem bo dan tečen in
jutro ne bo služilo svojemu namenu.

Dve ptici skupaj
ne moreta leteti.
Težka megla je,
trmasto vztraja tukaj.
V tebi pa barva morja.

Imel je rdeče lase,
Prav povsod nakodrane.
Na okroglem vogalu,
Kjer se križa več ulic,
Je stal in držal
Eno samo skod...