...

Dvomiti o tem,
kot je dvomil Shakespeare
...
Jaz ne dvomim in nikoli nisem
...

Rosijo mi misli po glavi,
po žlebu očesa se zlivajo,
kot slap usode padajo.
Stojim v razburkanem mrtvem morju.

Iz sobe v sobo
pa še nazaj,
preveva me spoznanje,
da je v vsakem kotičku
mojega domovanja
kakšna ...

Jaz sem zavesa.
Umazana.
Vedno zagrnjena.
Ti pa si maček;
plezaš po meni in me zbadaš
s svojimi ...

Sonce zoglenelo v soju luči...
Kaj kradeš?
           Kdo si?
Pajče...

UVOD

Pozdravljena, mi draga gorska vila,
Ki rišeš mi na srce svetli smeh!
Ti mene si iz tem osvobodi...

Nihče . . . 
ubij
moje upanje
in smisel
življenja

Besede tvoje so kot vroč vihar,
ki potuje po mojem telesu.

Ne ustavlja se...

Kot hladen led,
ki spolzi p...

Vrtim se okrog Sonca
in se usedem na prvo
češnjevo vejo.