Pleše pesem poezije,
sladko vince se iz trte vije,
mesto svoje prepozna,
zavest neskončne energije.

Bogá ljub...

V noči,
ko angeli
padajo v svoja zrcala,
mi z ustnicami
netiš ognje.

Zdej me srce več ne boli, ostal so od tebe sam še spomini, nočm te več v svoji bližini, o tep razmišlam sam še v tišini. Ko me pokli...

Med hišami se sprehajajo
dolge sence odsevov iz teles.
Roke tipajo, drsijo in božajo.
Stiskajo kljuke, odpirajo vrata v src...

Danes je dan,
ki čakal sem ga.
Danes je tisto,
kar čaka se leta,
zaradi katerega se ponoči ne spi,
in ...

zagrizla sem se v Idejo
o Koncu-
tako močno,
da sem ga spregledala,
ko se je res zgodil

Želela bi jadrati in živeti,
Pa ni vetra,
zato ne morem nikamor odpluti,
brez sapice vetra je morje nemočno,
zakaj pa življ...

Kako srečam te čudo prelestno, ne vem;
le ogled obrvi obudi mi zaspano srce, potem
vsa zaslepljajoča lepota obseda mi skrivnosti pog...

Ovekovečim mojo izbrisano prisotnost.
Postanem zrno postelje,
ki zbada, zbada. Boli.
Hočem oditi. A ostanem tam. Nevidna.

Resnica ni povsod,
vse le ni res.
Ne pobiraj, kar slišiš,
vedno poslišaj,
vsemu ne verjemi,
med vrsticami beri...