Za sabo pustil sem dogodke
ne vedoč, da jih imam.
A zdaj na poti, ko ostal sem sam,
v spomin si vračam te trenutke.

Včasih je Angel črna ptica
Spušča se na moje dvorišče
S svojimi predirnimi očmi
Ošabno pada,
V upanju, da me ulovi,
M...

Ko so se čustva prebudila
spoznal samoto sem srca
objela je melanholija
celino mojega srca.

Pešačim po puščavi
drhetenja moje kože,
želje po tujem glasu,
pogrešanja pojave,
motorja mojega srca.

Sonce ponovno je vzšlo,
razsvetlilo jutranje meglice,
videla sem ga, bilo je bledo,
niti jutro ne odžene srčne klice....

v stolpu iz davnine
ptica je gnezdila
iz fosilnega zidu
kradla je
demante
v dnevu brez popotovanj
...

Častim ognjeno ženskost
vbreznim se v plitvine
udrejo se globine ko
spregovorijo skozi moje
orlje molke jih zaljubim...

Šopek rož                 staknilo se je proč.  ...

Slikaš temno,
kot da te ne bi učili
odpuščati.

Zbudi se, zbudi se, narod slovenski!
Zbudite se, človečki!

Oče!
ki svojim otrokom lomiš kosti.
in ljubeče stiskaš jim dla...