moja zapestja so mikavna
preteklost me obkroža v vročini
praskam sonce s stegen
mesečino iz oblakov
rabim Luč
Zvezde, da p...

Ulegla sem se v parku in
za trenutek zaspala pod senco hrastovih dreves.

Vonj po morju.
Tisoč dni samote.

Na pomolu
v Portorožu.

Blato do potolčenih kolen,
megla kislo ponika.
Rdeča krogla hoče,
pa ne more
vziti.
Ženska nemo kliče,
...

Rekel je, pozabi me
nisem jaz za te,
jaz sem mali princ teme
ti pa ljubiš sonce.
Rekel je, hudo mi je
k...

Odhajaš, vem, čutim....
Odhajaš negotovo kakor da bi oklevala,
Slovo kot da ti je težko, da želiš še ostati.
...

tišina se je sprijela
z ostanki šepetov
na koščenih vejah
odmrlega dopoldneva

Spet dežuje.
In v meni je nemir,
ki kot neurje sredi oceana
čaka. Zato prepir.
Prepir, ki smrtna je obsodba.
Ne zame, temv...

Nobeno oko še ni prodrlo
do duhovnega sveta,
vedno je del zemlje sončen,
da greje kar je božjega.

Priroda je od...