Vedno bolj goste oči,
bleščeč pogled,
meglen vid.
Ne zdržim.

že dolgo
ne morem več
jokati

kjer so se posušile solze
so ostale
globoke

Noč brez zvezd je kakor telo brez duše, poglej v daljino, poglej vse te solzice ki so obtičale v neskončnosti, solzice ki ne najdejo...

Stojim na travi
s hrupom v daljavi,
železna cesta leti blizu
kje sem točno v labirintu?

Lesen stolp vidi v vse konce
a ne...

...

Ko sem te končno srečal,
bila v ljudskem si obličju
in v tvojem sem naličju
največjo lepoto gledal.

Poleti, ptica,
poleti v kraje,
kjer je doma tišina,
kjer je mir sveta,
kjer se razteza večna svetloba,
ki razgrinja oblake...

In ti še ne veš,
v vesolju si sama,
meglica v času,
v prostoru brez sanj.

Vsa tvoja iskanja,
v močvir...