V mojih mislih se prepleta
zemeljsko duhovni svet
razmišljam kaj je moč ljubezni,
če jo koristim le zase.

Sanjala sem bele poljane
sneg naletaval je na nas
vse še zaspane
in šla sem v službo peš?!

Sedim ob tabornem ognju,
ves blažen in zamaknjen,
nemiren, ko gledam njo, ona mene,
njena gola ramena...
Svojo voljo prepusti...

Tako neizmerno in priglušeno,
kakor polnočna drevesa
lastno nebo pregrnejo,
me votli tvoja sapa.

Kadar čez veče...

Priznam da si lepa.
Nasmeh tvoj in glas.
Najlepša na daleč.
Prav seksi imaš stas!

Pa nočeš ti te...

Hodi po
mokro zaprašeni cesti.
Niti za gube na svojem
razpadlem obrazu,
se ne zanima več.

Znova si zrušil me!
Znova padla sem!
Znova zmrznila sem. ...