Pozno poletni Maribor
ko udarjajo
težke kaplje takt
zgodnje jeseni.

Čisto enostavno
lahko
pozabim na
nekdanja opravila
mojega življenja.
Mojega.

Prihajamo od znotraj,
odhajamo navzven.
V srcu čutimo tišino,
v duši lepoto,
ki obseva telo in seže v univerzum neskončnosti. <...

Dokler vsi tako mislijo,
ostanem tukaj.
Ne morem,
niti vas nočem prizadeti.
Trenutek.
Zavidam vam...

Stojim za vrati,
bela majica plapola
v vročično noč.

Iz škrta ključa
v zaljubljeni roki
žlobudra ...

Brez volje,
brez življenja,
brez hrepenenja,
utapljam se,
v nedrjih zemlje,
nočem več živeti,
Beri dalje...

Z začetkom konca
se je lažje sprijazniti,
kot s samim koncem vsega.

Pogrešam prazno ulico,
tako, kot je bila tisto popoldne,
ko sem se vračala domov.

Na vogalu me je pozdravil Beri dalje...

Le zakaj trpim še jaz, 
ko vidim tebe svaki dan? 
Le zakaj pustila sem te, 
če vedela sem, 
da trpela bom? 
Beri dalje...

Kako prebudil
bi tvoje speče srce,
tvoje besede izrečene,
tvojo dušo,
ki bdi nad menoj,
da spati, jesti...