Ko bom umru 
se bom u zlato skrinico zapru. 
Nad mano bodo sveče, 
take čis rdeče 
s plamenom goreče. 

V procesu nastajanja
hiše rastejo skozi oblake,
z oguljenimi fasadami
sitijo lačna srca
in mene s...

Sediva v velikanski sobani
Pred nama je miza z belim prtom
Skozi soj sveč gledam tvoje oči ...
Prinesejo predjed; prš...

Se spuščam z vetrom,
ki ga daljna moč v
naročje mi prinaša,
po poti s kamenjem posuti.
Lahkotnost bivanja in sonce,
ki ga ...

Ne moreš biti drevo,
ki raste iz kamna,
če si kamen.

Ne moreš se sprehajati
po obali, ne da bi
zrl v obzorje. 

NI BOGA,
NI GOSPODA,
KI NAS BI SPREJEL,
JE LE NAŠE IZGINULO SRCE
IN LUPINA VODENICE,
KI POSPREMI TE V V...

V zbledelih že črkah starega stiha,
v rimah davno izpetega poeta,
usoda se z njegovo mi prepleta,
ki srkal nektar je vrelca navdi...

Prerasla sem to mesto
in se s tabo znova
parazitsko vrasla v njega.
Živim. 

KAZALO 62. PESMI:

Ničesar mi nisi vzel.
Pesem si mi dal.
In ji pokazal pot
iz mene.
Pesmi, večni vodi.

Ležem vanjo, ko ...