Stol, miza za tri sredi teme,
z stotimi kvadrati sreče objeta,
dotik daha davnine.
Ironija za vse zime.

Hitro me mine. Beri dalje...

Prstne blazinice mehkobnosti,
začrtale so pot zaupnosti.
Objem smehu, mravljinčenju vrednot,
ki so od nekdaj dom prihodnosti...

Sanjam, neskončnost,
vidim le tebe,
ki nemo strmiš, tvoj pogled je žareč,
topel, svetal in ljubeč.
Vabi me, berem tvoje mis...

Zanimala me je usoda
povzpetne mlade lepotice
ki je z nami v mladih letih,
sanjala le bogate prince.

Včasih, ko malce potonem,
tudi ko skrenem s poti,
takrat zloščiš mi krila,
v mir me spustijo tvoje oči.
...

Lubi, pomisliš kdaj na to,
ko se življenje končalo bo?
Ko boš odšel nekam stran,
odšel kot veter prek poljan?
Odšel in za s...

Pomeni besed
so odvisni od ljudi,
obstoj sveta
je odvisen od moči.

Piš vetra, pad lista, zašumi,
na travo nežno prileti.
Čakam da dan se prebudi,
a jutra ni in ni. ...

Zakaj pišeš nedokončane romane?
Ne kupim te več -
Videl sem tvoj doprsni kip,
Tudi nedokončan.