Polje
Nekoč boš
Groblja
Tvoja brazda
Bo mnogo
Globlja
Vate bodo

v neurju udari strela v solzno goro
bolečine moč je vzela jutru tiho moro

hudournik naj odplakne poželenja smrad
nasut...

Vonj tvoje kože,
moj dotik,
bela pšenična moka.
Drsim po čudežu oblik.

Srce moje nemirno
je eksplodiralo,
ko si mi priznala,
da drugega si ljubila
in mene v preteklost zavila....

Tu pesmica stoji pred tabo,
jo pel nekoč je pevec mlad,
nje misel je zašla v pozabo,
zdaj spet mu polni glavo,
pranin...

Sedim ob oknu,
snežinke se spreletavajo po nebu,
radio navijem naglas,
da utišam bolečino,
ki se v srcu je rodila.
Zrem v ...

ti, ki nikoli ne pustiš, da bi
tvoja čustva uganila, kaj jim boš dal...

Zdi se,
da na vrhu sem!
Pa nisem!
Nisem!

Vohala sem vonj
tvoje moške navlake.
Vdihovala sovražne
travnate hlape.

še enkrat se ozrem
upam da nihče ne gleda
venomer mi je nerodno
le zvedavost me premaga
da se zavem kako je