Ovekovečim mojo izbrisano prisotnost.
Postanem zrno postelje,
ki zbada, zbada. Boli.
Hočem oditi. A ostanem tam. Nevidna.

Oblak ptič,
nepremičen stoji,
čaka na veter,
da poleti.

Neopazno
ptič se premika,
ne leti,
Beri dalje...

Dolgo je že od tega
ko sem ga prvič uzrla
pojavil se je iz teme
se s svojim pogledom
globoko zazrl vame
njegove prelepe oč...

...

En pogled, besed ni treba
vzel me je s seboj na pot.

Orlu sedla sem na krila,
srečno kot objet otrok.

Res si zanimiva,
ne samo na pogled.
Všeč mi je tudi,
tvoj pogled na svet.

Zanimivo je,
za...

Pod podložnostjo svojih strasti
so stali pred mano na videz srečni
od raznoraznih telesnih želenj,
pristali so v sadu svojih...

Leti, leti, leti... Daleč stran. Za vedno.
Odpihnil je veter najino pesem,
ki tako dolgo sva jo pisala.
Ne bo je več nazaj, to je ja...

Nesmisel veže
najina pričakovanja.
Ker so le otroci
kot odprta knjiga,
me malo briga,
ali ti postajam razumlji...

Širi se kamen
pred stekleno palačo.
Sključen natančnež
na oteklih kolenih
tlakuje dragim čevljem.