Polegnem te nase,
te rasprostrem po sebi,
po celem telesu te čutim,
kakor, da se koža v kožo preliva,
tv...

Podtalno
sem občutil
tvojo svobodo.

Pil bi vodo Marsa,
se dotaknil Venere,
bil pobožan s Sonca.

Izgubljen

Gospod, težko je,
živeti to življenje,
ki si mi ga dal.
Vsakodnevna borba,
sprašujem se .......

Traktor, tako sampredse,
štirikolesno čemi,
ves dizlast.

Spustila se je noč,
dnevu vzela moč,
se mesto prebudi v spektaklu luči,
vrvež hitenja na ulicah se umiri,
Beri dalje...

V enem samem trenutku,
te stisne v prsih,
glas obmolkne,
vprašanja roje.
Odgovorov ni nikjer.

Tak...

Prešlo je
v nočeh šumeče
svetlobe.
Z vetrom v laseh
in pticami v trnju.
Med veje, v roso
dozorele samo...

ne sprašuj me po domu.
ne vem več kje sem doma.
za tistimi hribi bo vse zgorelo
od nasičenosti jutra.

 Zakaj???

Zakaj mora svet se vrteti,
zakaj mora roža cveteti,
zakaj ptic...

Si kot luč pred hišo veliko,
in vabiš nočne ptice,
da ostanejo brez kril
za lučjo to.