Utopil si mojo dušo s svojimi medlimi in otožnimi očmi in
nato si utopil še svojo.
Jokal si skupaj z mano in večern...

Moj narod je epidemija,
živeča, dihajoča kuga.

Nimamo nicesar, a nabiramo se vec nica,
in se bahamo o nic...

Jagode rumene
s krvjo prepojene,
škrlatna senca se vije kroz gozd

...
...
... ...

Košček oblaka
pokaplja razgret asfalt
z vonjem poletja.

utopim predvežje uma v trenutek
takojšnjega brezuma
čakam

V besnečem brezumju
se um mi izgublja kot
ladja izgubljena v neurju
zdaj iščem rešitev
svetlobo v m...

Kjuješ zvezde, zase, zame, zanj mar
za katerega ti ni mar
groš je počen in ti razkrit
vendar gol in ubog trdiš da ni prav
da ti ni...

Pomlad? Življenje?
Živela sem za zadnjo zimsko luno…
Počasi umirava skupaj.

Cesta se vije,
po poti življenja,
nihče te ne vpraša,
če znal,
jo boš prehoditi,
naletiš ...

Zrem v nebo; polno črnih oblakov se podi po njem.
Zakrivajo sonce in močijo moja lica z dežjem.
Upam in upam, da posijal bi kakšen žarek ...