Po jezeru brezmadežnem,
zlitim z belimi vrhovi,
v vetrcu nežnem,
laboda nosijo ljubezenski valovi.

Beri dalje...

Sprehajal tam sem se,
kjer so pšenična polja,
v vetru nežno valovala so kot morja,
ugledal sem, krasi jih makov...

Veje topoljev pletejo belo obleko,
v njene čipke se bo zavilo
današnje jutro,

opoldne bo zaplesalo
svoj obredni ples,

Premagana.
Tvoj palec
obrnjen je navzdol.

Ti in jaz.
Moje jutro in upanje v dan.
Brez tebe sem samo polovica slabše polovice.
Brez tebe sem samo piš v mirnem vetru.
&nbs...

Podaril bi ti svoje sanje,
zavil bi jih v zlat papir,
položil vrtnico bi nanje,
da polepšam ti večer.

Tih dan
prehitevam svetlobo
začetek in konec časa
spomin moje duše jo prilepi na tla nepremično
kot seme praproti v okamen...

V polet mavrice sreče
si me popeljal
z močjo svojih besed.
zajel z nežno dlanjo srce, Beri dalje...

Ko cutis,
da ti nekdo brez besed
vec pove,
kot z dolgim pogovorom.

Kdo sem jaz, da sodil bi o drugih,
kdo drugi, da sodili bi o meni?
Človeštva senca, tavajoča sem v temi,
Beri dalje...