Jaz na klopci,
poleg mene nezrele breskve in kislo grozdje.
Odlična družba. Zavidljiva. Očarljiva.

Obriši mi pot in kri z obraza,
očisti oči, ki se jih bojiš!
Z najnižjega nadstropja kleti poslušam ječanje odzgoraj.

Zdaj te hvalim,drugič preklinjam
Zdaj si zaveznik,kmalu se ne strinjam
Takoj ko te vzljubim,ti mi hrbet obrneš
Ko solza sreč...

Trohneče padam v votlost sebe,
kot mah preraščaš mojo dušo.
Poslušaj! Slišiš? Ni srca...
V strahu samost drge...

pogrešam materino znamenje
ob tvojem popku
ko se dviga in spušča
v ritmu tvojega vonja 

Včeraj so me preganjali stekli psi
tekel sem daleč, z obrazom sem ril po vlažni travi in blatu
čeprav sem vedel
Beri dalje...

Zadržanost
pridobiva
pri
začetnih
korakih
čut
vzajemnega
prijateljstva.

Ta lanterna je edini zaveznik, ko noč za nočjo zrem v nebo.

Sem kot kamen.
Mrtvo potapljanje v globino močvirja...
Borim se z vsemi vejami,
tlačijo me, me zavezujejo...
Imeti rad temin...

pozdrav bogovom
ki visijo na nočni omarici
v sobi za goste
te že ne bom posesala
naj jih pokonča mrčes