Pogrešam te,...
te iščem,
Čeprav vem,...
da te ni,
spomini ostajajo tako živi.

Slepo je verjela vse...
Ni vedela tega,
da on ji le igra.
Bila mu je pač nekdo,
ki objame ga lahko,

Litoželezna bogomolka
v oranžni obleki
brez kravate
se masti s pločevino.
Kri se je že strdila.

Dviga se iz puščave njegov glas:
uničil sem življenje!
Brez živeža, brez oblek.
Gol ležim na vročem pesku.
Daj! Reši me od tod!...

Višina ... zvrsti ...
glasbe ... ne slišim ...
odmev ... preglasi ...
um ... utekočinjene
inteligence ...
vrezane ......

Dovolili so mi iti
in jaz sem šla,
hitro in navdušujoče,
kot da bo zmanjkalo jutrišnjega dne,
Beri dalje...

Ker ostajaš nepremičen,
ko si sanjan v mraku,
ki oslepi še lepoto,
da me ljubezen zmoti,
če zre vame os...

Sloniš na zidu.
Neviden.
Obrnem se.
In žvečim češnjo.
Tvojo. Ki si mi jo dal.