Blodim po
navdihu trenutka,
ki čaka na razplet
neprehojenih korakov.

velemesto vedno polno ljudi
jaz pa z balkona
strmim v Eifflov stolp
razgaljeni Pariz
nebodigatreba
...

Oprosti, ne poznam te več...
Sediš pred menoj.
mi zreš v oči,
niti ne spregovoriš...

Pa saj ne m...

naj v jutru ranem
sonce ti v pozdrav
bleščeče se smeji...
naj mala ptica
prhutavih kril
ti mir v misel
ranih uric pol...

Se vije ta sonet,
pri vsaki od mojih deklet,
v spomin je ta zaklet,
moj biti more več ne odet.

E...

Saj mi je sinička zapela balado
da te ne bo več nazaj
pa je moj sluh zaplenila
ptica roparica
in zaup...

Prstima hodam po tebi,
prst po prst,
toplinu svoga srca slažem.
Ležiš kraj mene,
u jezeru tvoga oka
drhti zraka sunca...

Kako sem razočaran,
nad tvojim razmišljanjem.
Zelo sem užaloščen,
nad svojim popuščanjem.

Vem da sem lahko bolj...

Noč brez zvezd je kakor telo brez duše,
poglej v daljino, poglej vse te solzice ki so obtičale v neskončnosti,
solzice...

Drek, drek, drek
dober tek.