Gledal njene sem obline
skrit pred svetom in očmi,
njenih vek, ki so mižale,
mislil sem, zdaj sanja, spi. Beri dalje...

Nestanovitnost se me oprijema
nemir mi povzročajo  vsesplošne skrbi,
me sen opozarja na  skrajne odnose,
pohlep...

Ugasni že luč,
moje telo od vročine žari,
naj ono prostor razsvetli.

...

Te čakam, te čakam,
da bi že enkrat prišla,
kje se obotavljaš,
kje si se izgubila.

O, muza, pridrži mi zrcalo,
naj se v njem ogleda moja duša –
predolgo sem jo zanemarjal.

Kaj je ostalo ...

Cvet zate!
Cvet zame.
V svoje srce ga sadiš,
v svoje sadim.

...

Gleda predse
in ne ve, ne razmišlja
o ničemer.
Zatopljena v svoje delo...
Mislim, da sanja.
Vidi luč, Beri dalje...

Vonj po domačem pecivu
Majhna hiša v idilični vasici
Iskriv otroški smeh
Žalostna simfonija ljubezni

Množica valovi, cesta se giblje,
ulice preplavlja plima ljudi,
naval korakov na pločnik zaide,
pa spet izgine m...

Poletela je čez dol bregulja,
osipa se še zadnja češulja.
Mraz dahne skozi sključeno jesen,
nejasna izmuzljiva ...