Ne bom te budila
v rojevanju jutra
osame zaledenelih sledi
izgubila se bom
v sanjavih kodrih
razbrazdanega ve...

Pozdravljena moja nežnejša roka,
moje drugo uho,
moja daljša noga.

Pogrešala sem vas, svoje parne prste,
da lah...

Adrenalin, a to si ti?
Že od jutra kuriš me in me držiš,
žila na vratu utripa,
grlo je težko, a ni od prepiha! ...

Kakšna je?
Tista, ki nosi tvoje ime?
Ki ti je rodila otroke?
Na katero misliš,
ko si ponoči sam?
Naj se pazi,
če ni ...

kakor je človeštvo
je tudi umetnost doživela evolucijo
tako včasih jasne podobe
so risali na platno sveta
dane...

KAKO ZOPRNO JE TO, DA NE VEM,
KAKO BO ŠLO.
ZAKAJ SE JE VSE OBRNILO TAKO ?
NEKOČ POGUMEN VELIK MOŽ,
SEDAJ PA.....NE VEM KDO ! Beri dalje...

Netopirja krik,
odmev skozi tiho noč.
Pusto življenje.

Lasje svileni se bleščijo v soju sveč,
Jasne kot sinje nebo so te oči ljubeče.

Uho si prislonila na moja prsa,...

Nekoč.
Enkrat.
Razpel bom krila
in sonce jih ne bo stopilo.
Ujel ga bom in srce bo zažarelo.
Bo!

iskre valijo
v očeh skrivnosti
ljubki pogledi
rjavo sivi
kivijevsko zeleni
po ptičje plašni