Ne bom te budila
v rojevanju jutra
osame zaledenelih sledi
izgubila se bom
v sanjavih kodrih
razbrazdanega ve...

Moje dlani so ostale samo senca
tvojega nenadnega dotika
Skrivava se pred soncem
v luskah bolečih savan

sama v svoje jutro
sama mimo glav
tam nekoč je stala lipa
zdaj stoji le črna pentlja

… zaprem oči …
In vidim besen svet,
ki se ga rešiti ne morem.
Rešiti se ga ne morem.
Tako kričim v...

jokajoče oči, ko vidim tvojo senco-
kjub prividu-vem da si tu!
čutim tvoji roki, ki me vlečeta za sabo
zarjaveli spomin, pre...

Iščem besede,
tiste tihe, nežne in skrite
nekje na dnu srca.

Bežijo pred mano,
se...

Spet sem bolečino,
žalost,
tega večera v pesmi pretopila,
izlila,
vsaj za trenutek lažje mi je.

Proti reki sledim stopalcem
(kako je škratek premagal belino?)
za mano ostajajo le še kiklopi
(zakaj so zako drugačni?)
in me...

Barvite kocke najinih srečanj
zlagam v sliko,
dokler počasno leto
leze svojemu koncu naproti.

Trenutek moreč,
pritiska kot kavelj žgeč,
z njega visi brezčasna minuta,
udarja prek hrbta pekoče kot knuta.