Okostenela debla
črno štrleča v nebo
ptica žalostnega pogleda pešači
ugrezam se v asvalt
gledam na drugo stran
stebla oran...

Priplazila si se,
zalezla v vse pore biti,
trgaš me iz spletanja misli.

Zakričim, a me preglasiš! Beri dalje...

Nekje za nespečnostjo se začnejo konci.
V strjenih kapljah smole,
tisočletnem jantarju,
ogrožujoče oranžnem,
se nab...

Razgrnil grob sem svojega telesa,
ki mi ga je san razkril,
prav tu pred mnogimi stoletji
z valovi sem se, zaman...

Volkovi so siti,
kozlička ni več.
Miti razbiti,
legend pa preveč.

Podrti gradovi,
kamenj...

Oh, skala, zakaj se tako oklepaš morja?
In zakaj te sonce neznosno peče?
Zakaj ne sede galeb nate in ti pove: Beri dalje...

Raztresenih senc žaluzije postajaš
brezbrižna počasi nasprotja potisne
lase čez oči.

Pretanke ...

Samevam. Le tebi, Sonce, še zaupam.
Ko zlato svetiš in me greješ v dušo zaledenelo.
Morda preprečiš mi, da ne obupam -
ljubiti nisem...

Življenje je čudna igra,
kot da bi se igrala svetloba in voda,
kot da njun lesket vabi k igri, radosti...

V katerem kotu se skrivaš?
Kje se sprehajajo tvoji prsti,
od koga bežijo tvoje misli?

Ko gneteš telo,
netiš življenje;
ko...