Trebali bi pisati pisma
obnoviti zaboravljenu umjetnost,
pustiti slova da se savijaju poput tijela
želje razljevaju
kao da ...

VSAKA SOLZA, KI ZDAJ POLZI
ZADNJA NAJ BO
ROBEC BRIŠE NAJ OČI,
IZGINEJO NAJ ZDAJ SKRBI.

KONEC JE ZGODBE,
...

Stare, hladne ulice
sprehajajoče se mrtve sence,
ki naj bi bili ljudje.

Sonce ne žari več,
je le &...

Spet sem bolečino,
žalost,
tega večera v pesmi pretopila,
izlila,
vsaj za trenutek lažje mi je.

Pomivam posodo,
iz ozadja slišim svojo najljubšo pesem,
vsi spomini vezani nanjo
so izginili,
pokopani ...

Sanjam tvoje pesmi,
ki padajo na moje spomine,
spomini padajo na tvoj obraz,
tvoj obraz pada name,
jaz padam v pesmi,
v pe...

Zaprem oči in se zazrem vase.
Vse kote moje notranjosti
osvetlim s sojem mojih oči.

Toliko smeti!
Toliko nepotrebnih stvari! Beri dalje...

Sivina zastrla je modrino,
iztiska roso, ki hladi mojo mi vročino,
pušča sledove v koži in me reže,
bolečina moje srce vpreže,
...

Z očmi, krvavimi od solz, si gledal me, kako odhajam.
Sama, obupana, nesrečna, sem ljubila tisto, kar sploh ni bílo.
Z očmi,...

mladi mož je zgodaj vstal,
da bi življenju smisel dal,
kar je dolgo že hotel,
si je kar sam vzel,
čeprav je volja močna, trdna,...