Vzamem pištolo in jo nabijem,
Namerim v tipa in ga bang! ubijem,
vse sledi zakrijem, bencin kar čez truplo polijem,
po nesreči tudi...

Ko mi rok potekel bo,
ne bo več časa za slovo,
s seboj bom vzela vse kar moje je,
nasmeh, dotik in drobne iskrice....

zvok umazanega goloba, ki golta ostanke včerajšnje štručke- te tvoje besede
lesk diamanta, ki ga je zasul pepel bruhajočega ...

Mrzel piš oblije mi telo,
sreča skrije se hladno
in kot sonce za oblak
skrila je svoj zadnji krak.

Beri dalje...

Prosi me, da ti odrežem krila.
Ti megla, ki se vlečeš po stenah.

Gledaš me v vsej svoji bedi, in nimaš predstave o tem kakšne so videti veje, ki se zažirajo v globine korenin. Požiraš me dokler se

Mnogo razlogov je za tvoj nastanek
je kot rojstvo
ali osebna olajšava.

Tišči me.
Duši me.
Sapo mi jemlje.
Prav počasi, boleče.

Ves ta plaz,
besed poplava,
me zasuva,

Vse spi in molči.
Tudi ti, ki te ni.
Roka išče tvoje dlani.
Vse me boli...

Kje si???

Nocoj luno gori na nebu vidim,
v mesečini svoji lesketa se,
vesela, da je danes čas, da rase,
mogoto kaže ljude...