Širi se kamen
pred stekleno palačo.
Sključen natančnež
na oteklih kolenih
tlakuje dragim čevljem.

V vrtincih slanih dvoje src sledi morju.
V vrtincih sladkobe morske dvoje oči obmiruje v senci lovorjevi.
V hipu poplavljen z misli...

Krik neznan,
spet ostaneš sam....

Potop na življenski je gladini,
spodaj kjer sami so spomini....

...

Jaz te ljubim,
rad te imam,
z vso duši in srcem,
sem to predan.

Sam sebi se zdim zaslepljen,
z tvojim ...

če ženska
svoja čustva razgali,
potem pa pride moški,
ki se rad skriva
in se s tem hvali.

umila je obraz v čisto zasanjani vodi
nežnega studenca prijetnosti
v tiho skrivnostnem gozdu
rojevajočih se misli

Nazdravi mi!

Meni!
Ki se borim da pozabim
se borim da živim
in živim da ljubim

Postal sem čoln
samoten kloven,
ki ob bregu stoji.
Vanj pada dež,
razpada ves,
les trohni.
Las tvojih vonj

Med zidovi drevoredov, senc
in budoarjev se sprehodim
v objemu dvojih ustnic,
ko avgust gori rdeče.