Pozabi na sanje v modrih očeh,
pozabi na morje v praznih dlaneh,
pusti nebu modrino v sivih laseh,
pozabi na srce, ki se vleče po tleh,
obrni se stran,
občuti roke, ki se zibajo v toplih nočeh,
izbriši umirajoči um,

Pridi k meni in me poljubi,
svojo nežno dlan mi ponudi,
in zasul te bom s poljubi
zvestobo mi obljubi
in zasul te bom s poljubi,
v jasni noči me zasnubi
in zasul te bom s poljubi,

Nemir, potenje, čudovito nebo,
sončna očala zastirajo misli,
utesnjenost v sebi ti krajša
že tako utrujen in bolan korak,
ko stopaš sam,
sam proti množici veselih,
sproščenih obrazov,

Zakaj revež srca ne najde,
ki živi tam daleč stran?
Zakaj dež bolečine ne izpere,
ko trpiš zdaj čisto sam?
Zakaj s soncem ne osuši se oko
in ljubezen ti poda roko?
Kako uiti tej nesreči, ki te tišči?

S tresočimi rokami
Grabim po tvojem srcu
Žejna ljubezni in krvi.

Človek, dekle,
ljubezen preko ceste,
tako čisto blizu,
nasproti mojih željnih oči,
v bližini dotika in srca,
le skozi grmičevje,
preko osivelega betona,