a
ko
dežne
kaplje
spoznajo
svojo usodo
padca v blato
je že prepozno
da bi ostale
na nebu

Starka, bivša lepotica,
zre v zrcalo in preklinja.
Kolne čas, starost in gube:
svet prehitro ji izginja.

Zre v zrcalo in preklinja:
to življenje je trpjenje!
Svet prehitro ji izginja.
Zunaj vre, kipi zelenje.

To življenje je trpljenje!
toži sivolasa žena.
Zunaj vre, kipi zelenje,
ona sama, neželena.

Toži sivolasa žena:
zunaj glasba, ples, veselje,
ona sama, neželena
mučno svoje misli melje.

Zunaj glasba, ples, veselje,
praznik sonca in mladine.
Mučno svoje misli melje,
duša polna je praznine.

Praznik sonca in mladine -
misli ji zavist razjeda.
Duša polna je praznine:
prazno misli, v prazno gleda.

Misli ji zavist razjeda,
duša polna bolečine
prazno misli, v prazno gleda
in duši, duši spomine.

Duša polna bolečine:
kolne čas, starost in gube
in duši, duši spomine
starka, bivša lepotica.

Poljuba se ustne zdaj bi napile,
poljuba omamnega kot čaša je vina,
poljube poljubov bi zdaj zaužile,
poljubi so zanje zrak in so voda,
prepojene s poljubi bi se v sanje zavile....

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)Zapisal naju je
od vekomaj
v svoj spomin,
še preden nama
misel je utvaril,

Kdo si ti,
ki mi stojiš v senci obraza
in mi izbiraš glas?

Fasciniraš drevored
in vanj smešno vlkjučiš še star fotelj...
Vse,
samo da bi našla inspiracijo v dejanjih.

Blišč teme v kateri živim.
Me teži.
In krik tišine,
ki odmeva v moji polni glavi.
Polni teme.
Polni tišine.