S katerim programom
je programer
programiral moja jutra?

Še oči nisem odprl
pa že vem:
moja sreča danes ne bo nastopila!

JABLANA

Ko nikogar ne bo
bom jokala.
Jokala bo kot
majhen otrok
ko več nikogar ne bo,

Misli počivajo
Na preprogi sanj
Svilnatega otipa
Blazinic prstov

Tam, kjer se sliši šum oblekc
majhnih vil, plešočih v noči,
tam, kjer tečejo skrivne reke,
ki jih človeške oči niso videle...

Oči zaplešejo,
ko me vrtiš po zaprašenih ulicah
jutranjih večerov
in omamljenih dotikov.
Šepetal si mi metulje,
v tistih starih dneh,
na ulicah,
na katerih je lajnar s svojo opico neutrudljivo vrtel svojo lajno,

Odpenjam �kornje.
Doma sem.
Izpod vrat se odtrga
meine süsse,
kitara stoji na zapra�eni omari,
spominjam jo,
spreminjam,