Nekje še čaka
toplota kokošnjaka.

odrivaš
željo,
ki je meni vse..

So trenutki,
ko ostajaš sam,
sredi množice ljudi,
krog tebe rakete petarde,
a v tebi svetlika tema,

V vijolični večerni ulici
strmim v daljavo
vse do naslednjega križišča
do katerega me loči
natanko trinajst
srednje dolgi...

Brezkončnost bodočih brezbarvnih besed
brezglavo bojuje bitko baročno.
Boleče bojazni brezupno brzé,
bráne bese...

Te iščem, dolgo iščem draga,
skozi meglo, sonce, dež,
pokaži se, enostavna in lepa,
da spotikajoč se oprimem tvoje roke.

Noč nam umira, dan jo zbada
ob rajstvu miru, čas se krajša.
Pesem streh in žlebov.
čeprav le ta je krasana,
Beri dalje...

Pogrbljenih leđa,
da vide da nosim nevidljiv teret,
ulazim pod tuđe krovove
ali umjesto da se prepustim
...

Kdo si?
Ki kradeš besedo bog,
ki plezaš s košem polnim peruti
slabih namenov in rosnih oči.

Žalosten veter
poje neko pesem
v krošnjah dreves.

Skozi listje v noč
nad mestom osvetljenim
poje.